Jedro

V obravnavanem primeru so etažni lastniki stavbe nujni sosporniki, saj so voljo za poseg v posest tožnika oblikovali kot skupnost (z veljavno sprejetim sklepom etažnih lastnikov o čiščenju skupnih prostorov, ki učinkuje v korist vseh etažnih lastnikov oziroma zavezuje vse etažne lastnike) in je bil tako tudi poseg v obstoječe posestno stanje posledica volje etažnih lastnikov kot skupnosti, ne pa izraz volje posameznih etažnih lastnikov. Dejstvo, da so bili naročniki motilnega dejanja etažni lastniki kot skupnost in se je z motilnim dejanjem posestno stanje spremenilo v korist etažnih lastnikov kot skupnosti, je med pravdnimi strankami vzpostavilo takšno materialnopravno razmerje, ki terja nujnost integracije vseh etažnih lastnikov na pasivni strani.

Poseg v posest ni protipraven, če dejanje ne nasprotuje pooblastilom, ki izhajajo iz zakona, niti odločbi državnega organa; da ni motenja posesti z dejanji, ki jih opravijo državni organi pri opravljanju svojega dela in po predpisanem postopku.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka sama krije pritožbene stroške.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev, da so toženci motili tožnikovo posest prostorov (prostora, ki je bil preurejen v kopalnico in prostora, ki ga je uporabljal za shranjevanje predmetov) ter predmetov (železne omare, hladilnika znamke Hyundai, ročnega orodja, kladiva, gedore, izvijača, klešč, več manjših ključev, napihljive vzmetnice, postelje, Bosch pumpe za dizelski motor, jeklenke za plin, najmanj deset kozarcev z vloženim sadjem ter polnilca za elektromotor) v polkleti stanovanjske hiše na ..., ker so dne 5.7.2010 po delavcih družbe S. v prostora v polkleti vdrli tako, da so odstranili vrata, tožnikove predmete pa odpeljali neznano kam. Zavrnilo je tudi zahtevek na vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja in zahtevek na prepoved takšnih ali podobnih bodočih motilnih dejanj.

2.Zoper sklep sodišča prve stopnje je vložil pritožbo tožnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep tako spremeni, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa predlaga, da ga razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da so po ugotovitvah sodišča prve stopnje etažni lastniki sklenili, da se skupni prostori izpraznijo, sklep etažnih lastnikov pa se je izvrševal preko upravnika in pooblaščene osebe upravnika, kar pomeni, da so toženi etažni lastniki motilno dejanje naročili, izvrševali pa so ga preko drugega. Napačen je torej zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik ni izkazal, da so prav toženi etažni lastniki izvajali motilno dejanje. Zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik ni izkazal, da bi bilo motilno dejanje opravljeno izključno v njihovo korist, ni obrazložen. Če je bilo motilno dejanje opravljeno na podlagi veljavno sprejetega sklepa etažnih lastnikov, je bilo izvrševanje tega sklepa nedvomno v korist toženih etažnih lastnikov. Ker so delavci družbe S., ki jo je izbral s strani prve do pete toženke pooblaščen upravnik, ravnali po navodilih upravnika in pooblaščene osebe upravnika, sta slednja delovala v imenu vseh etažnih lastnikov in je bilo motilno ravnanje opravljeno v korist vseh tožencev. Toženi etažni lastniki ravnanju teh delavcev niso nasprotovali, odobravali so jih in delavce spremljali in vodili, prav tako so zavrnili vzpostavitev prejšnjega stanja, torej so jasno izrazili svojo voljo, da na prostorih in predmetih obdržijo nezakonito pridobljeno posest. Tožnik ima pravico do posestnega varstva proti naročnikom, tistim, ki so naročilo prenesli in motenje posesti organizirali, ter proti tistim, ki so motenje posesti izvršili. Toži jih lahko skupaj ali posebej. Sklep etažnih lastnikov, s katerim so ti v skladu z določili Stvarnopravnega zakonika (SPZ) odločili o čiščenju skupnih prostorov, ne izključuje protipravnosti posega v posest, saj ne predstavlja izvršilnega naslova, temveč daje upravniku stavbe le pooblastilo, da v imenu etažnih lastnikov zahteva pravno varstvo pred sodiščem. Izpraznitev prostorov je bila naročena delavcem in ti so ob prisotnosti pooblaščenega delavca upravnika izpraznili tudi prostore, ki v sklepu etažnih lastnikov niso bili zajeti, zato je protipravnost posega v posest teh prostorov nedvomno podana.

3.Toženci na pritožbo niso odgovorili.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Po dejanskih ugotovitvah sodišča prve stopnje je bilo zatrjevano motilno dejanje opravljeno na podlagi veljavno sprejetega sklepa etažnih lastnikov stavbe, da se skupni prostori očistijo oziroma se iz njih odstranijo vse stvari. Za izvedbo tega sklepa je poskrbel upravnik stavbe oziroma pooblaščena oseba upravnika, ki sta čiščenje skupnih prostorov naročila družbi S. Na prostor pod stopnicami, ki ne spada med skupne prostore, se sklep etažnih lastnikov ni nanašal. Čiščenje prostorov v polkleti stavbe so izvedli delavci družbe S. 6.V predmetni pravdi je tožnik posestno varstvo zahteval zoper posamezne etažne lastnike stavbe (prva do peta toženka), upravnika stavbe (sedma toženka) in pooblaščeno osebo upravnika (šesti toženec). Toženci so podali ugovor pasivne legitimacije. Razlogi sodišča prve stopnje glede utemeljenosti ugovora pasivne legitimacije so zadostni in si med seboj ne nasprotujejo, zato izpodbijan sklep v tem delu ni obremenjen z očitano absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

7.Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da toženci v predmetni zadevi niso pasivno legitimirani, zato zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije tožbeni zahtevek ni utemeljen. V pravdah zaradi motenja posesti je pasivno legitimiran tisti, ki je neposredno izvršil motilno dejanje, pa tudi tisti, v čigar korist je bilo motilno dejanje storjeno in je motilno dejanje naročil oziroma ga odobril in ki ima stvar v posesti namesto deposediranega. Ker tožnik ni zahteval posestnega varstva zoper neposredne izvajalce motilnega ravnanja, je za presojo, ali je podana pasivna legitimacija tožencev, odločilno vprašanje, ali je bilo motilno dejanje opravljeno v korist tožencev in so ga ti naročili oziroma odobrili.

8.V zvezi z zatrjevanim motenjem posesti prostora pod stopnicami in odvzemom posesti stvari, ki so se v njem nahajale, toženci niso pasivno legitimirani že iz razloga, ker sklep etažnih lastnikov, za izvedbo katerega sta poskrbela upravnik oziroma njegova pooblaščena oseba, ni zajemal tega prostora.

9.V zvezi z motenjem posesti skupnih prostorov (in posesti stvari, ki so se v njih nahajale) pa je sodišče prve stopnje zavzelo pravilno stališče, da so etažni lastniki stavbe nujni sosporniki. Za nujno enotno sosporništvo gre, kadar so sosporniki v takšni medsebojni zvezi, da lahko le vsi skupaj upravljajo in razpolagajo s pravico, v katero posega tožba. Iz te skupne pravice izhaja tudi zakonita nujnost, da lahko le vsi upravičenci skupaj tožijo oziroma so toženi. Če niso toženi vsi nujni sosporniki, velja, da ni tožena prava stranka. V obravnavanem primeru so etažni lastniki stavbe nujni sosporniki, saj so voljo za poseg v posest tožnika oblikovali kot skupnost (z veljavno sprejetim sklepom etažnih lastnikov o čiščenju skupnih prostorov, ki učinkuje v korist vseh etažnih lastnikov oziroma zavezuje vse etažne lastnike) in je bil tako tudi poseg v obstoječe posestno stanje posledica volje etažnih lastnikov kot skupnosti, ne pa izraz volje posameznih etažnih lastnikov. Dejstvo, da so bili naročniki motilnega dejanja etažni lastniki kot skupnost in se je z motilnim dejanjem posestno stanje spremenilo v korist etažnih lastnikov kot skupnosti, je med pravdnimi strankami vzpostavilo takšno materialnopravno razmerje, ki terja nujnost integracije vseh etažnih lastnikov na pasivni strani. V obravnavanem primeru tožnik s tožbo na pasivni strani ni zajel vseh etažnih lastnikov stavbe, temveč le nekatere etažne lastnike, zato je šteti, da toži napačno stranko. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zoper tožene etažne lastnike, konkretno prvo do peto toženko, zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije pravilno zavrnilo.

10.Pravilna je tudi presoja sodišča prve stopnje, da šesti toženec in sedma toženka v predmetni motenjski pravdi nista pasivno legitimirana. Vloga upravnika in njegove pooblaščene osebe je bila upoštevajoč zgoraj navedene dejanske ugotovitve zgolj v tem, da sta z angažiranjem in navodili izvajalcu del poskrbela za izvedbo sklepa etažnih lastnikov, zato ju ni mogoče šteti za naročnika motenja in motenje ni bilo izvedeno v njuno korist. 11.Tožbeni zahtevek že zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije ni utemeljen. V odgovor na pritožbene navedbe pa pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da protipravnost in samovoljnost posega v posest ni izključena, ker je bilo motilno ravnanje opravljeno na podlagi veljavnega sklepa etažnih lastnikov o čiščenju skupnih prostorov in po predhodnem obvestilu vsem lastnikom, najemnikom in drugim uporabnikom skupnih prostorov, naj svoje stvari iz skupnih prostorov odstranijo, sicer se bo štelo, da soglašajo z odvozom teh stvari. Sodna praksa je izrekla, da poseg v posest ni protipraven, če dejanje ne nasprotuje pooblastilom, ki izhajajo iz zakona, niti odločbi državnega organa; da ni motenja posesti z dejanji, ki jih opravijo državni organi pri opravljanju svojega dela in po predpisanem postopku (npr. izvršitelj ob izpolnjevanju svojih pooblastil, ki mu jih dajeta ZIZ in na njegovi podlagi izdana sodna odločba v konkretni zadevi). Ker je smisel posestnega varstva v preprečitvi samovolje, se od vsakogar zahteva, da svoje pravice realizira po sodni poti. Ker etažni lastniki niso tako ravnali in so "vzeli stvar v svoje roke", je šlo za samovoljno spremembo posestnega stanja, ki zunaj okvirov samopomoči v smislu 31. člena SPZ ni dopustna.

12.Po povedanem je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (prvi odstavek 365. člena ZPP).

13.Ker tožnik s pritožbo ni uspel, sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).