Jedro

Stečajni upravitelj je upravičen do nadomestil za izdelavo otvoritvenega poročila in za preizkus terjatev, če je v konkretnem stečajnem postopku opravljal funkcijo stečajnega upravitelja v fazi neposredno po začetku stečajnega postopka in v fazi preizkušanja terjatev. Zgolj zaradi tega, ker se je stečajni postopek začel pred dnem 1.10.2008, ni izključena uporaba 1. in 2. tč. IV. odst. 103. čl. ZFPPIPP, saj sta fazi: 1. prevzem prostorov, premoženja in poslov stečajnega dolžnika ter izdelava otvoritvenega poročila in 2. preizkus terjatev, skupni prejšnji in sedanji ureditvi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanih 2. in 3. tč. izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom (v novem postopku) ugotovilo, da opravlja upravitelj B. S. naloge in pristojnosti upravitelja v postopku preko pravnoorganizacijske oblike, ki je v poslovni register vpisana s podatki: B. S. – odvetnik, matična številka: … (1. tč. izreka). Upravitelju je odmerilo nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila v višini 79.753,89 EUR + DDV in nadomestilo za preizkus terjatev v višini 18.325,00 EUR + DDV (2. tč. izreka). Nadalje je sklenilo, da ima po pravnomočnosti sklepa upravitelj pravico do plačila 90 % zneska nadomestila iz tč. 2 izreka in da bo o plačilu zadnjih 10 % tega zneska odločalo po prejemu končnega poročila upravitelja (3. tč. izreka). V novem postopku je sodišče prve stopnje upoštevalo Pravilnik o tarifi za odmero nagrade ..., ki je veljal tako v času opravljenih dejanj stečajnega upravitelja, kot tudi v času predloga (dne 10. 7. 2009) za odmero nagrade in v času izdaje prvega sklepa o nagradi (dne 10. 7. 2009).

Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo upnica iz vseh pritožbenih razlogov po

I. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zv. s I. odst. 366. čl. ZPP in s I. odst. 121. čl. Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP).

V pritožbi navaja, da je stališče sodišča prve stopnje glede pravice upravitelja do nagrade v skladu s 103. in 104. čl. ZFPPIPP ter Pravilnikom, vsaj v pretežni meri, v nasprotju z materialnim predpisom in listinami v spisu.

Stečajni upravitelj je odgovoril na pritožbo upnice, k čemer ga je sicer pozvalo sodišče prve stopnje, čeprav se na podlagi I. odst. 366. čl. ZPP v zv. s I. odst. 121. čl. ZFPPIPP v postopku s pritožbo zoper sklep smiselno ne uporabljajo določbe ZPP o odgovoru na pritožbo zoper sodbo.

Sodišče druge stopnje zato njegovega odgovora na pritožbo ni moglo upoštevati.

Pritožba ni utemeljena.

Ugotovitve sodišča prve stopnje pod 1. tč. izreka, kdo opravlja naloge in pristojnosti upravitelja ter preko katere pravnoorganizacijske oblike, upnica v pritožbi ne izpodbija. Sodišče druge stopnje je zato preizkusilo sklep sodišča prve stopnje (le) v izpodbijanih 2. in 3. tč. izreka (prim. I. odst. 350. čl. ZPP v zv. s

I. odst. 366. čl. ZPP ter s I. odst. 121. čl. ZFPPIPP ).

Upnica v pritožbi pravilno navaja, da je bil stečajni postopek nad dolžnikom začet na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Celju z dne 9. 6. 2008, opr. št. St 67/2007, da je v času začetka stečajnega postopka veljal še Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (v nadaljevanju: ZPPSL) in da se je začel ZFPPIPP uporabljati dne 1. 10. 2008. Začetek uporabe novega zakona z dnem 1. 10. 2008 in začetek njegove veljave 15. dan po objavi v Uradnem listu RS (dne 15. 1. 2008) je določil 500. čl. ZFPPIPP. Z uveljavitvijo ZFPPIPP (dne 15. 1. 2008) sta v skladu s 1. in 6. tč. I. odst. 499. čl. ZFPPIPP prenehala veljati ZPPSL in Odredba o merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem, upraviteljem prisilne poravnave in likvidacijskim upraviteljem (v nadaljevanju: Odredba). III. odst. 499. čl. ZFPPIPP je izjemoma podaljšal veljavnost Odredbe tudi po dne 1. 10. 2008 za odmero nagrade upravitelju v postopkih iz II. odst. 493. čl. tega zakona. To so bili postopki, ki so se začeli pred dnem 1. 10. 2008. Zanje so se v skladu z II. odst. 493. čl. ZFPPIPP tudi po dne 1. 10. 2008 uporabljali predpisi, ki so se zanje uporabljali do dne 1. 10. 2008 (torej ZPPSL in Odredba), če ni bilo v oddelku 10.1 tega zakona določeno drugače. Vendar je bilo v oddelku 10.1 ZFPPIPP določeno drugače, in sicer v 2. tč. I. odst. 495. čl. ZFPPIPP. Na njegovi podlagi se v stečajnih postopkih, ki so se začeli pred dnem 1. 10. 2008, po dne 1. 10. 2008 med drugim uporabljajo 97. do 105. čl. ZFPPIPP. Mednje sodita tudi 103. in 104. čl. ZFPPIPP, ki sta podlaga za odmero nagrade stečajnega upravitelja. Tako je II. odst. 493. čl. ZFPPIPP v zv. z 2. tč. I. odst. 495. čl. ZFPPIPP omogočil že z dnem 1. 10. 2008 začetek uporabe določb ZFPPIPP o odmeri nagrade stečajnega upravitelja tudi za pred dnem 1. 10. 2008 začete stečajne postopke. Veljal je lahko le za do dne 1. 10. 2008 še nezaključene stečajne postopke (več o tem v nadaljevanju). Posledično je zanje z dnem 1. 10. 2008 pomenil začetek uporabe Pravilnika o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (v nadaljevanju: Pravilnik; gl. VII. odst. 103. čl. ZFPPIPP v zv. z 2. tč. 114. čl. ZFPPIPP; gl. tudi 23. čl. Pravilnika).

Novela ZFPPIPP-A, na katero se v pritožbi sklicuje upnica, je v 34. čl. res določila, da se za odmero nagrade in stroškov upravitelja v postopku zaradi insolventnosti, ki se je začel pred dnem 1. 10. 2008, začne z uveljavitvijo tega zakona (dne 13. 6. 2009) uporabljati predpis iz 2. in 3. tč. 114. čl. tega zakona – Pravilnik. V zvezi s tem je upničin bistveni pritožbeni argument, da je možna uporaba Pravilnika šele od uveljavitve novele ZFPPIPP-A (ne pa že ZFPPIPP dne 1. 10. 2008) in za dejanja stečajnega upravitelja po datumu 13. 6. 2009. Za pred dnem 13. 6. 2009 opravljena dejanja stečajnega upravitelja naj bi bila možna zgolj uporaba Odredbe in na njeni podlagi odmera nagrade stečajnega upravitelja. V pritožbi cit. sodna praksa res potrjuje argumentacijo upnice, vendar je najti tudi drugačno stališče: stečajni upravitelj pridobi pravico do nagrade šele, ko jo določi sodišče po kriterijih, veljavnih na dan odločanja, kar je v konkretnem primeru pomenilo po Pravilniku v besedilu, veljavnem na dan izdaje izpodbijanega sklepa. In še stališče, da zaradi specifičnosti razmerja med sodiščem in stečajnim upraviteljem ne prihaja v poštev uporaba prepovedi povratne veljave pravnih aktov iz 155. čl. Ustave RS, na katero se sklicuje pritožnica (prim. sklep Višjega sodišča v Kopru z dne 26. 11. 2009, opr. št. Cpg 186/2009). Sodišče druge stopnje se ne strinja z upničino pritožbeno razlago časovne veljave 103. in 104. čl. ZFPPIPP ter Pravilnika, saj je načelno uporabo (1. in 2. tč. IV. odst. 103. čl.) ZFPPIPP v postopkih, ki so se začeli pred dnem 1. 10. 2008, sprejelo Vrhovno sodišče RS prav na podlagi argumentacije II. odst. 493. čl. ZFPPIPP v zv. z 2. tč. I. odst. 495. čl. ZFPPIPP (prim. sklep Vrhovnega sodišča RS z dne 20. 4. 2010, opr. št. III Ips 25/2010).

Upnica v pritožbi na več mestih pravilno ugotavlja, da je izhajala Odredba iz čisto drugih izhodišč za določanje višine nagrade, kot sedaj Pravilnik. Vendar ni le Odredba, temveč je tudi ZPPSL izhajal iz drugih izhodišč za odmero nagrade, kot sedaj ZFPPIPP. Na podlagi II. odst. 83. čl. ZPPSL je stečajni senat lahko odločal o nagradi (šele) ob zaključku stečajnega postopka. Izhodišče v IV. odst. 103. čl. ZFPPIPP v zvezi z II. odst. 104. čl. ZFPPIPP je odmera nagrade stečajnega upravitelja v posameznih fazah med postopkom: za izdelavo otvoritvenega poročila, za preizkus terjatev, za unovčenje stečajne mase in razdelitev splošne ali posebne stečajne mase. Očitno se je zakonodajalec zavedal kompleksnosti prehoda iz starih izhodišč na nova in je zato z II. odst. 493. čl. ZFPPIPP v zv. z 2. tč. I. odst. 495. čl. ZFPPIPP omogočil uporabo novih izhodišč v 103. in 104. čl. ZFPPIPP z dnem 1. 10. 2008 za že začete insolvenčne postopke. Razumljivo je omogočil njihovo uporabo za vse do dne 1. 10. 2008 še nezaključene insolvenčne postopke, torej postopke, v katerih stečajni upravitelj še ni pridobil pravice do nagrade po II. odst. 83. čl. ZPPSL in Odredbi.

Odločilno vprašanje za pred dnem 1. 10. 2008 začete in še nezaključene stečajne postopke je, ali je stečajni upravitelj opravljal naloge, ki jih opredeljuje 1. tč. IV. odst. 103. čl. ZFPPIPP, in ali je opravil preizkus terjatev, saj se samo po sebi razume, da pripadata stečajnemu upravitelju nadomestili iz 1. in 2. tč. IV. odst. 103. čl. ZFPPIPP (le) v primeru, če je opravljal te naloge. Iz tega logično sledi, da je po 1. in 2. tč. IV. odst. 103. čl. ZFPPIPP stečajni upravitelj upravičen do nadomestil za izdelavo otvoritvenega poročila in za preizkus terjatev, če je v konkretnem stečajnem postopku opravljal funkcijo stečajnega upravitelja v fazi neposredno po začetku stečajnega postopka in v fazi preizkušanja terjatev. Zgolj zaradi tega, ker se je stečajni postopek začel pred dnem 1. 10. 2008, ni izključena uporaba 1. in 2. tč. IV. odst. 103. čl. ZFPPIPP, saj sta fazi: 1. prevzem prostorov, premoženja in poslov stečajnega dolžnika ter izdelava otvoritvenega poročila in 2. preizkus terjatev, skupni prejšnji in sedanji ureditvi (tako: sklep Vrhovnega sodišča RS, isto tam). Tak pa je tudi obravnavani postopek.

Pravico zahtevati plačilo 90 % nadomestila za izdelavo otvoritvenega poročila, ki vključuje tudi nadomestilo za prevzem prostorov, premoženja in poslov stečajnega dolžnika v skladu s 1. tč. IV. odst. 103. čl. ZFPPIPP, pridobi stečajni upravitelj na podlagi 1. alineje 1. tč. II. odst. 104. čl. ZFPPIPP, ko sodišču predloži otvoritveno poročilo v skladu z 294. čl. tega zakona. Otvoritveno poročilo sestavljajo na podlagi II. odst. 294. čl. ZFPPIPP: 1. opis stečajne mase, ki mora vključevati podatke o vrednosti stečajne mase in premoženju, ki jo sestavlja, 2. predlog načrta poteka stečajnega postopka iz 321. čl. tega zakona in 3. predlog predračuna stroškov stečajnega postopka iz 356. čl. tega zakona. Po III. odst. istega člena ZFPPIPP mora upravitelj priložiti otvoritvenemu poročilu računovodske izkaze iz 291. čl. tega zakona.

Načeloma ima upnica v pritožbi prav, da ZPPSL ni poznal otvoritvenega poročila in da ga stečajni upravitelj ni izdelal. Vendar to ne pomeni, da ni pravne podlage za nagrado iz tega naslova. Ne more biti pravno odločilno, ali je stečajni upravitelj predložil sodišču dokument z naslovom “Otvoritveno poročilo”, temveč, ali je opravil vsa dejanja, ki ustrezajo (abstraktno opredeljenim) predpostavkam iz 1. tč. IV. odst. 103. čl. ZFPPIPP. Odločilno je, ali je v konkretnem stečajnem postopku opravljal funkcijo stečajnega upravitelja v fazi neposredno po začetku stečajnega postopka (prim. sklep Vrhovnega sodišča RS, isto tam). Sodišče prve stopnje o tem očitno ni dvomilo in je povzelo predlog stečajnega upravitelja za izdajo sklepa o odmeri nagrade z dne 10. 7. 2009 in dodatno obrazložitev predloga za izdajo sklepa o odmeri nagrade z dne 3. 5. 2010 ter zaključilo, da je stečajni upravitelj izvedel dejanja in opravila (v času veljavnosti Pravilnika (5. str. izpodbijanega sklepa)). Upnica se v pritožbi s tem posebej ne ukvarja, razen ko navaja, da se je sodišče prve stopnje oprlo na redno poročilo stečajnega upravitelja, za kar pa naj ne bi bilo pravne podlage. Ugotovitve sodišča prve stopnje, kdo opravlja naloge in pristojnosti upravitelja ter preko katere pravnoorganizacijske oblike, kot je že bilo pojasnjeno, pa upnica v pritožbi ne izpodbija.

Stečajni upravitelj je v dodatni obrazložitvi predloga za izdajo sklepa o odmeri nagrade z dne 3. 5. 2010 podrobno pojasnil, kaj vse je predstavljalo stečajno maso v otvoritveni bilanci, da je šlo za izredno številčno stečajno maso in da so bila opravila opravljena (v času veljave Pravilnika; str. 2491 spisa). Glede na nekonkretizirane pritožbene navedbe upnice tudi sodišče druge stopnje ne dvomi, da je stečajni upravitelj opravljal funkcijo v fazi neposredno po začetku stečajnega postopka. Nenazadnje je iz spisa razvidno, da je stečajni upravitelj vložil dne 13. 10. 2008 predlog sklepov, v katerem je opisal delovna razmerja v stečajnem dolžniku, njegovo premoženjsko stanje s popisom osnovnih sredstev in zalog, cenitvijo opreme, zaloge trgovskega blaga, podal je predlog prodaje trgovske znamke H. E., trgovske opreme, zalog trgovskega blaga in osebnih vozil, na kratko se je opredelil do preizkusa terjatev in do najemnih pogodb za trgovino H. A. ter v zaključku predlagal sprejem sklepov. Med njimi so predlogi za prodajo posameznega premoženja, za ugotovitev izločitvenih pravic itd. (listna št. ... do ... spisa). Nadalje je iz spisa razvidno, da je stečajni upravitelj predložil redno poročilo z dne 14. 11. 2008 in v njem prikazal začetno stečajno bilanco, izkaz uspeha in unovčenja premoženja, bilanco stanja na dan 30. 9. 2008, izkaz denarnih tokov in opis stečajne mase (listna št. ... do ... spisa). Podal je tudi predlog predračuna stroškov in ga dopolnil z vlogo z dne 28. 4. 2009 (listna št. ... spisa), o čemer je sodišče prve stopnje odločilo s (pravnomočnim) sklepom z dne 29. 4. 2009 (listna št. ... spisa). Stečajni upravitelj je torej opravil vsa dejanja, ki ustrezajo (abstraktno opredeljenim) postavkam iz 1. tč. IV. odst. 103. čl. ZFPPIPP, in to celo po dne 1. 10. 2008. Pravico zahtevati plačilo 90 % nadomestila za preizkus terjatev pridobi stečajni upravitelj na podlagi 2. alineje 1. tč. II. odst. 104. čl. ZFPPIPP, ko predloži sodišču končni seznam preizkušenih terjatev v skladu s 70. čl. tega zakona. Vendar je treba za pred dnem 1. 10. 2008 začete in še nezaključene stečajne postopke ta pogoj razlagati tako, da je stečajni upravitelj upravičen do nadomestila za preizkus terjatev, če je v konkretnem stečajnem postopku opravljal funkcijo stečajnega upravitelja v fazi preizkušanja terjatev (prim. sklep Vrhovnega sodišča RS, isto tam).

Upnica v pritožbi sama navaja, da je bil prvi narok za preizkus terjatev opravljen dne 10. 9. 2008 in da sta bili naknadno po uveljavitvi novega zakona preizkušeni še terjatvi U. I. (dne 17. 12. 2008) ter W. d. o. o. (dne 11. 2. 2009). Ne zanika pa, da dejanj v fazi preizkušanja terjatev ni opravljal isti stečajni upravitelj, ki je vložil predlog za izdajo sklepa o odmeri nagrade z dne 10. 7. 2009 in dodatno obrazložitev predloga za izdajo sklepa o odmeri nagrade z dne 3. 5. 2010, ki ju je povzelo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu. Tudi iz spisa je razvidno, da je stečajni upravitelj predložil tabelo prijavljenih terjatev s preizkusnimi listi (fascikel št. ... v spisu). Sodišče prve stopnje je torej pravilno zaključilo, da je stečajni upravitelj izvedel dejanja in opravila (... str. izpodbijanega sklepa). Res je ob tem dodalo, da jih je opravil v času veljavnosti Pravilnika (dne 1. 10. 2008), kar je glede na pritožbene navedbe upnice sporno za dne 10. 9. 2008 opravljen prvi narok za preizkus terjatev. Vendar z ozirom na stališče Vrhovnega sodišča RS, da zgolj zaradi tega, ker se je stečajni postopek začel pred dnem 1. 10. 2008, ni izključena uporaba (1. in) 2. tč. IV. odst. 103. čl. ZFPPIPP ter da pripada(ta) stečajnemu upravitelju nadomestilo(i) iz (1. in) 2. tč. IV. odst. 103. čl. ZFPPIPP v primeru, če je opravljal te naloge, to ni pravno odločilno.

Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno zaključilo, da je stečajni upravitelj izvedel vsa dejanja in opravila ter da ima pravico do nagrade za svoje delo v skladu s (IV. odst.) 103. in (II. odst.) 104. čl. ZFPPIPP, oba v zv. z II. odst. 493. čl. ZFPPIPP ter 2. tč. I. odst. 495. čl. ZFPPIPP. Funkcijo stečajnega upravitelja je opravljal v fazi neposredno po začetku stečajnega postopka in v fazi preizkušanja terjatev. Pravilno je odločilo o nagradi na podlagi ZFPPIPP in Pravilnika, ne pa ZPPSL in Odredbe, za kar se v pritožbi neutemeljeno zavzema upnica. Ta višine nagrade obrazloženo niti ne izpodbija. Enako ne izpodbija zaključka, da ni bilo pogojev za znižanje nagrade po III. odst. 5. čl. Pravilnika. Uveljavljeni pritožbeni razlogi tako niso podani.

V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (II. odst. 350. čl. ZPP v zv. s I. odst. 366. čl. ZPP in s I. odst. 121. čl. ZFPPIPP). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 2. tč. 365. čl. ZPP v zv. s I. odst. 121. čl. ZFPPIPP zavrnilo pritožbo upnice kot neutemeljeno in v izpodbijanih 2. in 3. tč. izreka potrdilo sklep sodišča prve stopnje.