Jedro

Četudi se upošteva pomen predhodnih znamk "WINSTON" kot ime (kar trdi stranka z interesom) ali kot "zmaga kamen" ("win", "stone") oziroma kot asociacijo na državnika Winstona Churchilla, kar navaja tožnik, ter pomen prijavljene znamke "Wisttonblue" v smislu "wi kamen modro", si pomeni tudi po presoji sodišča niso podobni. Sodišče se strinja s presojo toženke, da so primerjani znaki vizualno podobni.

Predhodni znamki stranke z interesom vsebujeta besedo "WINSTON", zelo podoben besedni element ("Wistton") pa se pojavi tudi na začetku tožnikovega prijavljenega znaka. Obe besedi sta sestavljeni iz večine enakih črk, od katerih je kar šest od sedmih črk besede znaka predhodnih znamk stranke z interesom enakih (w, i, s, t, o, n). Enake črke so na začetku obeh besed, pri čemer ne gre prezreti, da že izkustveno velja, da je prvi del oziroma začetek znaka tisti, ki najbolj pritegne pozornost potrošnika, kar temelji na logičnem dejstvu, da se bere od leve proti desni, zaradi česar se potrošnik na začetni del znaka najbolj osredotoči oziroma je nanj najbolj pozoren. Prijavljeni znamk vsebuje še besedo "blue", ki je vsebovana tudi v znaku stranke z interesom št. ... Dodana črka "t" in izpuščena črka "n" v prijavljenem znaku pa tudi po presoji sodišča ne prispevata k temu, da si znaki ne bi bili vizualno podobni.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Stroškovna zahtevka tožeče stranke in stranke z interesom A. A. se zavrneta.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Z izpodbijano odločbo je toženka zavrnila prijavo znamke "Wisttonblue" z dne 7. 3. 2019, ker je presodila, da so podani zavrnilni razlogi po točki b) prvega odstavka 44. člena Zakona o industrijski lastnini (v nadaljevanju ZIL-1). V obrazložitvi je navedla, da je 7. 3. 2019 prejela tožnikovo prijavo znamke za znak v sliki "Wisttonblue" za blago in storitve, razvrščene v razred 34 po mednarodni klasifikaciji, sprejeti z Nicejskim aranžmajem o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamk (v nadaljevanju NK). Zoper registracijo te znamke je stranka z interesom vložila ugovor, ker meni, da je prijavljena znamka podobna znaku njenih prejšnjih znamk, enako oziroma podobno pa je tudi blago. Sklicevala se je tudi na ugled svojih znamk.

2. Toženka je ugotovila, da prijavljena znamka in primerjani predhodni znamki stranke z interesom (št. ... in št. ...) ščitijo enako oziroma podobno blago. V zvezi s primerjavo znakov je navedla, da obstaja večja verjetnost, da bo potrošnik besedo "winston" dojel brez pomena oziroma da jo bo v povezavi z blagom dojemal kot fantazijsko. Znak predhodne znamke stranke z interesom vsebuje še besedo "blue", ki pa predstavlja šibkejši del znaka, ker zaradi svojega pomena navaja, da ima blago manj nikotina, katrana in škodljivih primesi (lahke). Na slovenskem trgu se beseda "blue" v povezavi s cigaretami uporablja za označevanje vrste in značilnosti cigaret in nima funkcije znamke, zato nima posebnega razlikovalnega učinka.

3. Toženka je ugotovila, da stranka z interesom ni direktno dokazala ugleda svojih znamk, je pa dokazala, da skrbi za zaščito svojih znamk, da so se cigarete "WINSTON" na slovenskem trgu dobro prodajale in da je ta znamka na slovenskem trgu prepoznavna med potrošniki, zaradi česar ima večji razlikovalni učinek.

4. Glede distinktivnih elementov znakov je toženka presodila, da bo potrošnik najbolj opazil besedilo znakov in bo zato primerjana znaka dojemal kot "Wisttonblue" in "Winston BLUE".

5. Glede grafizma besedila prijavljenega znaka in znaka znamke stranke z interesom je toženka ugotovila, da je ta podan v malih, odebeljenih tiskanih črkah in da nima tolikšne posebnosti, da bi dal znaku zadostno razlikovalnost. Znak prijavljene znake vsebuje posebno oblikovano črko "i", ki je sicer opazna, vendar ne pripomore k temu, da bi potrošnik ta znak dojemal drugače kot "Wisttonblue". Barve v znakih ne predstavljajo dominantnega elementa, saj niso vizualno zelo izstopajoče in niso tako izrazite, da bi jim potrošnik posvečal več pozornosti kot besedilu znakov. Barve le dopolnjujejo slikovne in besedne elemente znakov ter se navezujejo na vrsto cigaret. Grafični elementi znakov predstavljajo le dodatni, spremljajoči element, brez odločilnega vpliva na drugačen vizualni vtis znakov. Zaradi načina prodaje tobačnih izdelkov je pri znamkah, ki ščitijo tobačne izdelke, zelo pomemben besedni del, saj tako potrošnik cigarete poimenuje oziroma naroči. 6. Po presoji toženke si primerjani znaki s pomenskega vidika niso podobni, so si pa podobni vizualno in fonetično, pri čemer po oceni toženke pojmovna različnost ne zadostuje za nevtralizacijo vizualne in zvočne podobnosti znamk.

7. Glede na celotni vtis, ki ga dajejo primerjani znaki, je toženka presodila, da je znak prijavljene znamke zamenljivo podoben prejšnjima znakoma znamk stranke z interesom, prav tako je blago, na katerega se nanaša prijavljena znamka, enako oziroma podobno blagu, na katerega se nanašata prejšnji znamki, zato obstaja v javnosti zmeda. Relevantno javnost zajema širok krog javnosti oziroma kadilce, katerih stopnja pozornosti je sicer višja, vendar samo razlog, da gre za pozornega kadilca, ne izključuje podobnosti znakov. Upoštevati je treba tudi poseben način prodaje tobačnih izdelkov, pri kateri je vizualna razlika grafičnih elementov in s tem vizualna zaznava znakov manj pomembna, zelo pomemben pa je fonetični vidik primerjanih znakov, ki v tem primeru kaže na enakost oziroma zamenljivo podobnost. 8. Ker je toženka ugotovila, da so zavrnilni razlogi po točki b) prvega odstavka 44. člena ZIL-1 podani že v primeru dveh primerjanih predhodnih znamk stranke z interesom (št. ... in št. ...), eventualne enakosti ali podobnosti prijavljenega znaka z ostalimi znaki znamk stranke z interesom ni ugotavljala.

**Bistvene navedbe strank v upravnem sporu**

9. Tožnik v tožbi navaja, da je toženka predhodni znamki stranke z interesom (št. ... in št. ...) obravnavala kot eno samo znamko, kar je materialno pravno nepravilno. Zaradi tega je iz izpodbijane odločbe težko oziroma nemogoče razbrati, na katerega od obeh znakov se nanašajo ugotovitve toženke, zato se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti.

10. Navaja, da iz izpodbijane odločbe izhaja, da znak stranke z interesom št. ... nima nobene razlikovalne lastnosti, glede prijavljene znamke pa ni razvidno, ali toženka ocenjuje, da ima razlikovalne lastnosti ali ne, zato je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

11. Tožnik meni, da ima grafični element prijavljene znamke vpliv in da ustvarja vizualni vtis na izgled znaka. Razlikovalna lastnost prijavljenega znaka je že kontrast med barvama (svetlo modra in črna barva). Grafični element, ki asociira na jadro, je prikazan preko črke "s", kar daje vtis, da se grafični element nahaja prostorsko bližje opazovalcu kot črke. Nahaja se na začetku znaka prijavljene znamke in ustvarja kontrast med sabo in črkami, ki so levo in desno od njega. Zato se ne strinja s toženkino oceno, da barve in grafični element v prijavljeni znamki niso izstopajoči. 12. Tožnik dalje navaja, da je v tem primeru relevantni potrošnik nadpovprečno skrben, zato termin "pozoren potrošnik", ki ga uporablja toženka, ni skladen s sodno prakso, ki je kadilcu pripisala standard nadpovprečno pozornega potrošnika (sodba Vrhovnega sodišča RS X Ips 420/2010).

13. Meni, da toženka med prijavljeno znamko in prejšnjo znamko št. ... ni opravila pomenske primerjave, njena ugotovitev, da prijavljena znamka in prejšnja znamka št. ... nimata pomena, pa je zmotna. Znak stranke z interesom je sestavljen iz dveh angleških besed, in sicer besede "win", ki pomeni zmagati, in besede "stone", ki pomeni kamen. Čeprav v znaku predhodne znamke v delu besede "ston" manjka črka "e", fonetični vidik pokaže, da se zadnji del znaka izgovori brez zapisane črke "e". Med pomenoma prijavljene znamke in prejšnje znamke stranke z interesom tako obstaja razlika.

14. V okviru vizualne primerjave po mnenju tožnika ni razvidno, za katero od predhodnih znamk stranke z interesom toženka ocenjuje, da je rahlo podobna znaku prijavljene znamke, zato se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti. Modri barvi obeh znakov sta jasno različni (svetlo modra v prijavljeni znamki in temno modra v predhodni znamki stranke z interesom št. ...). Dominantni del teksta v predhodni znamki št. ... je napisan v beli barvi na temno modri podlagi, kar je nasprotno načinu zapisa besedila prijavljene znamke, pri kateri je tekst črne in svetlo modre barve, napisan na beli podlagi. Znak prijavljene znamke vsebuje dve besedi, znak predhodne znamke št. ... pa eno besedo. Znak prijavljene znamke je dvobarven in vsebuje grafični element, predhodna znamka št. ... pa teh lastnosti nima in se vizualno močno razlikuje od prijavljene znamke. Predhodna znamka št. ... tudi ne vsebuje besede "blue". Prejšnja znamka št. ... poleg besed "Winston" in "blue" vsebuje še v zlati barvi narisanega orla, česar prijavljena znamka ne vsebuje, to pa predstavlja pomembno razliko med znakoma.

15. V zvezi s fonetično primerjavo tožnik navaja, da imajo tudi konci besed vpliv na potrošnikovo zaznavanje in ne pomeni, da nimajo nobenega razlikovalnega učinka med besedami. Znak prijavljene znamke ima tri besede ("wi", "ston", "blue"), predhodna znamka št. ... pa dve besedi. Začetna beseda predhodnih znamk je "win", ki ta znak pomembno razlikuje od prijavljene znamke.

16. Tožnik dodaja, da prodajalec potrošniku izroči blago pred nakupom, kar potrošniku omogoča, da si ogleda blago, pogleda napis na embalaži in tako presodi, ali je dobil blago, ki ga je naročil, ali ne.

17. Navaja, da sta primerjana znaka nezamenljivo različna, saj ju je treba presojati z vidika nadpovprečno skrbnega potrošnika. Ne strinja se z ugotovitvijo toženke, da naj bi novi kadilci velikokrat zamenjevali vrste cigaret. Četudi bi bilo to res, pa je treba upoštevati, da gre za nadpovprečno skrbne potrošnike. Izpodbijane odločbe v okviru razlogovanja, da naj bi se tobačni izdelki v času izdaje sodbe X Ips 420/2010 prodajali drugače, kot v času izdaje izpodbijane odločbe, pa se ne da preizkusiti, ker toženka ni navedla, kdaj naj bi se spremenil način prodaje.

18. Glede na navedeno tožnik predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi in vrne zadevo toženki v ponoven postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

19. Toženka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in se sklicuje na izpodbijano odločbo. Predlaga zavrnitev tožbe.

20. Stranka z interesom v odgovoru na tožbo prereka navedbe tožeče stranke, se strinja z razlogi iz izpodbijane odločbe in pojasnjuje svoja stališča. Predlaga zavrnitev tožbe in zahteva povrnitev stroškov tega postopka.

21. Tožnik je na poziv sodišča v vlogi z dne 30. 11. 2023 poslal izpisa registracije znamk reg. št. ... in EUTM reg. št. 923515, v vlogi z dne 15. 12. 2023 pa še prevode listin (članka), na katere se kot dokaz sklicuje v tožbi.

22. Tožnik je vložil še pripravljalno vlogo z dne 4. 1. 2024, v kateri ponavlja tožbene navedbe in dodatno pojasnjuje svoja stališča. 23. Stranka z interesom v naknadni pripravljalni vlogi z dne 15. 1. 2024 dodatno pojasnjuje svoja stališča. **K točki I. izreka**

24. Tožba ni utemeljena.

25. Med strankami ni sporno, da prijavljena znamka in predhodne znamke stranke z interesom pokrivajo enako oziroma podobno blago; temu tožnik v tožbi ne nasprotuje. Sporno pa je, ali je toženka pravilno opravila analizo podobnosti prijavljenega znaka in predhodnih znamk stranke z interesom in posledično pravilno ugotovila, da obstaja verjetnost zmede v javnosti, ki vključuje tudi verjetnost povezovanja prijavljene znamke s prejšnjima znamkama stranke z interesom.

26. Če je vložen ugovor, se kot znamka ne registrira znak, če zaradi enakosti ali podobnosti z znakom prejšnje znamke in enakosti ali podobnosti blaga ali storitev, na katere se nanašata znak in znamka, obstaja verjetnost zmede v javnosti, pri čemer verjetnost zmede vključuje verjetnost povezovanja s prejšnjo znamko (točka b) prvega odstavka 44. člena ZIL-1). Funkcija znamke je namreč razlikovanje blaga in storitev enega podjetja od blaga in storitev drugega.1

27. Presoja, ali se znak lahko registrira kot znamka glede na prej citirano točko b) prvega odstavka 44. člena ZIL-1, obsega oceno: ali (1) je enak ali podoben prehodni znamki, ali (2) so blago ali storitve, na katere se nanašajo znak in predhodna znamka, enaki ali podobni, in ali (3) zaradi tega obstaja verjetnost zmede v javnosti, pri čemer verjetnost zmede vključuje verjetnost povezovanja s predhodno znamko.

28. Sodišče se strinja s presojo toženke, da so primerjani znaki glede na rezultate pomenske, vizualne in fonetične analize med seboj podobni, zaradi česar obstaja verjetnost zmede v javnosti. Pri tem je toženka sicer upoštevala, da je stopnja pozornosti relevantnega potrošnika v tem primeru višja, vendar sodišče soglaša, da bi lahko kljub temu prišlo do zmede med potrošniki oziroma zmotnega povezovanja med znaki. Toženka je upoštevala tudi načelo, da sta podobnost znakov in podobnost blaga odvisna kriterija.2 Ni mogoče prezreti, da so elementi pravila podobnosti v smislu točke b) prvega odstavka 44. člena ZIL-1 med seboj odvisni, kar pomeni, da ima v primeru enakega oziroma podobnega blaga, na katero se prijavljeni znak in predhodna znamka nanašata, kar je med strankami nesporno, tudi morebitna nižja stopnja podobnosti med znakoma večjo težo. Sodišče soglaša z zaključki toženke in se sklicuje na razloge izpodbijane odločbe (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), saj so prepričljivo in logično obrazloženi ter ustrezno pojasnjeni.

29. Glede pomenske primerjave znamk se sodišče strinja s toženko, da si primerjani znaki pomensko niso podobni. Četudi se upošteva pomen predhodnih znamk "WINSTON" kot ime (kar trdi stranka z interesom) ali kot "zmaga kamen" ("win", "stone") oziroma kot asociacijo na državnika Winstona Churchilla, kar navaja tožnik, ter pomen prijavljene znamke "Wisttonblue" v smislu "wi kamen modro", si pomeni tudi po presoji sodišča niso podobni. Da med pomeni prijavljene znamke in prejšnjih znamk stranke z interesom obstaja razlika, pa navaja tudi sam tožnik v tožbi.

30. Sodišče se strinja s presojo toženke, da so primerjani znaki vizualno podobni. Predhodni znamki stranke z interesom vsebujeta besedo "WINSTON", zelo podoben besedni element ("Wistton") pa se pojavi tudi na začetku tožnikovega prijavljenega znaka. Obe besedi sta sestavljeni iz večine enakih črk, od katerih je kar šest od sedmih črk besede znaka predhodnih znamk stranke z interesom enakih (w, i, s, t, o, n). Enake črke so na začetku obeh besed, pri čemer ne gre prezreti, da že izkustveno velja, da je prvi del oziroma začetek znaka tisti, ki najbolj pritegne pozornost potrošnika, kar temelji na logičnem dejstvu, da se bere od leve proti desni, zaradi česar se potrošnik na začetni del znaka najbolj osredotoči oziroma je nanj najbolj pozoren.3 Prijavljeni znamk vsebuje še besedo "blue", ki je vsebovana tudi v znaku stranke z interesom št. ... Dodana črka "t" in izpuščena črka "n" v prijavljenem znaku pa tudi po presoji sodišča ne prispevata k temu, da si znaki ne bi bili vizualno podobni.

31. Toženka se je v izpodbijani odločbi v okviru vizualne primerjave opredelila tudi do grafizma in uporabljene modre barve v prijavljeni znamki. Navedla je, da je grafizem v prijavljeni znamki sicer opazen, vendar ni dominanten, ter da prijavljeni znak vsebuje modro barvo, ki je opazna in zaradi česar znak deluje kot sestavljenka dveh besed "Wistton" in "blue". Opredelila se je tudi do vpliva grafizma in modre barve ter zaključila, da so grafični elementi le dodatni, spremljajoči elementi, brez odločilnega vpliva na drugačen vizualni vtis znaka, beseda "blue" pa je opisna.4

32. Tudi po oceni sodišča bo v obravnavani zadevi potrošnik usmeril pozornost k besedilu prijavljenega znaka, ki ga bo najprej opazil, grafične elemente pa bo dojel le kot spremljajoče dodatke. Velja namreč, da je potrošnik navajen prepoznati proizvode glede na besedni element znaka, ki je namenjen označitvi izdelkov.5 Potrošnik se namreč lažje sklicuje na zadevne proizvode z navajanjem njihovega imena kot pa z opisom grafičnih elementov.6

33. Sodišče se strinja, da črka "i" v prijavljenem znaku ni tako posebno oblikovana, da ne bi bila že na prvi pogled, brez kakšnega posebnega intelektualnega napora ali analiziranja, še vedno prepoznana kot črka "i", in to ne glede na to, da je modre barve. Gre le na stiliziran način oblikovano črko "i". Modra barva pa se v prijavljenem znaku tudi po mnenju sodišča navezuje prav na besedo "blue", ki pomeni "modra" (barva), in ki glede na blago, ki naj bi ga ščitila prijavljena znamka tudi po mnenju sodišča predstavlja le dodatne informacije o vrsti oziroma lastnosti proizvodov (tj. da gre za t. i. lahke cigarete z manj nikotina oziroma škodljivih primesi) ter ima torej opisovalni, s tem pa šibkejši značaj. To pomeni, da grafični elementi v prijavljenem znaku tudi po oceni sodišča niso tako posebni, da bi povzročili odločilen vizualni vpliv na celotni vtis prijavljenega znaka v smislu, da bi povzročili, da si primerjani znaki vizualno ne bi bili podobni. Grafične elemente bo potrošnik v tem primeru zaznal kot dekorativni dodatek in ne kot element, ki označuje izvor blaga. Od povprečnega potrošnika namreč ne gre pričakovati, da si bo zapomnil prav vse različne elemente in zaznal ter ozavestil razlike med njimi, saj je odločilen splošen, celostni vtis, ki ga dajejo primerjani znaki.

34. Tudi po oceni sodišča primerjani znaki tudi nimajo različne fonetične podobe. Različen sredinski del v primerjanih znakih po oceni sodišča ne ustvarja pomembnega oziroma odločujočega vtisa na potrošnika in ne prispeva k vtisu različnosti primerjanih znakov. Razlika glede na črko "n", ki se nahaja v sredinskem delu in je tudi manj slišna, po presoji sodišča ne ustvarja visoke stopnje fonetične razlike med primerjanimi znaki, sploh pa ne take, da si slušno ne bi bili precej zamenljivo podobni. Enako velja tudi glede dodane zadnje besede "blue" v prijavljeni znamki. Potrošnik je namreč najbolj pozoren, kot rečeno, na začetne dele znamk, ker jih prej izgovarja. Tega ne spremeni tožnikovo razlogovanje, da ima njegov znak tri besede, ki jih bo nadpovprečno skrben potrošnik tudi vse tri izgovoril, predhodna znamka stranke z interesom pa dve besedi. Kljub temu se začetni deli primerjanih znakov slišijo skoraj enako. Četudi je podana določena razlika pri izgovorjavi primerjanih znakov, tudi po oceni sodišča v obravnavanem primeru ne gre za tako razliko, ki bi izključevala vsako verjetnost zmede glede samih znamk, sploh pa ne zmede glede izvora znamk. Fonetična podoba med znaki tako ni različna. Pri tem je treba upoštevati tudi enakost oziroma podobnost proizvodov, ki jih pokrivajo primerjane znamke (kar je med strankami nesporno).

35. Sodišče se strinja, da je v obravnavanem primeru ob upoštevanju vizualne in fonetične podobnosti ter enakosti oziroma podobnosti proizvodov, podobnost med primerjanimi znaki taka, da obstaja verjetnost zmede v javnosti v smislu povezovanja s prejšnjimi znamkami stranke z interesom. Prijavljeni znak glede na splošno in celovito presojo ter splošen vtis obravnavanih znakov daje po presoji sodišča pri povprečnem potrošniku vtis oziroma občutek povezanosti s prejšnjimi znamkami stranke z interesom. Po oceni sodišča med primerjanimi znaki ne gre za take razlike, ki bi izključevale verjetnost zmede glede samih znamk, sploh pa ne zmede o njihovem izvoru.

36. Tožnik sicer opozarja na manjšo možnost zmede, ker naj bi bila pozornost potrošnika pri nakupu zadevnih proizvodov nadpovprečna. Vendar to po presoji sodišča samo po sebi še ne pomeni, da ne more priti do zmede pri potrošnikih glede izvora blaga oziroma vtisa o povezanem izvoru proizvodov, sploh ob upoštevanju, da so si primerjani znaki glede na celostni vtis, kot prej obrazloženo, zelo podobni. Zaradi enakosti oziroma podobnosti blaga, kar je med strankami nesporno, to po mnenju sodišča ne more spremeniti odločitve v korist registracije prijavljenega znaka.7 Sodišče tudi soglaša s toženko, da je v obravnavanem primeru, glede na to, da primerjani znaki pokrivajo tobačne izdelke, zelo pomemben fonetični vidik, saj potrošnik te izdelke naroči ustno pri prodajalcu na blagajni in torej uporablja besedni del znamke. Tobačni izdelki namreč niso dostopni na policah trgovin in kupcem niso vidni tako, kot ostali izdelki oziroma živila, ki se sicer prodajajo v trgovinah.

37. Na presojo zakonitosti izpodbijane odločbe ne more vplivati tožnikovo sklicevanje na sodbe Splošnega sodišča EU in Sodišča EU, saj gre za drugačno dejansko stanje v njih obravnavanih zadev. Zaključkov presoje iz drugih zadev ni mogoče prenašati na predmetno zadevo, saj je vsak postopek odločanja o registraciji prijavljene znamke odvisen od konkretnih okoliščin posameznega primera.

38. Na drugačno odločitev o zadevi ne more vplivati niti tožnikova navedba, da ne drži ugotovitev iz izpodbijane odločbe, da novi kadilci velikokrat zamenjujejo vrsto cigaret, ker to ne predstavlja nosilnega razloga v izpodbijani odločbi in zgolj na tem stališču odločitev toženke v obravnavani zadevi ne temelji. Gre le za dodatek, ki ga je toženka ob siceršnji celoviti in prepričljivo napravljeni primerjavi zadevnih znakov in oceni verjetnosti zmede v javnosti napisala v obrazložitev izpodbijane odločbe. Zato ta tožbeni ugovor ne more vplivati na drugačno presojo v obravnavani zadevi. Enako velja glede ugotovitve iz izpodbijane odločbe v zvezi s spremembo načina prodaje tobačnih izdelkov. Toženka je to navedla kot dodatno ponazoritev k siceršnji celoviti primerjavi znakov in oceni verjetnosti zmede, pri čemer je citirala pravne podlage, ki so vpeljale spremembe v zvezi z načinom prodaje tobačnih izdelkov, na katere se sklicuje v odločbi. Glede na to, da so v izpodbijani odločbi navedeni predpisi javno objavljeni, je posledično mogoče povsem enostavno ugotoviti datume začetka njihove veljavnosti oziroma uporabe. Zato tožbeni ugovor, da se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, ker ni navedeno, kdaj naj bi se spremenil način prodaje tobačnih izdelkov, po povedanem ni utemeljen in na drugačno presojo v tej zadevi ne more vplivati.

39. Ker je sodišče glede na obrazloženo presodilo, da je tožba neutemeljena, ugotovilo pa tudi ni razlogov, da se izpodbijana odločba izreče za nično, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

40. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker so se vse stranke skladno z 279.a členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 pisno odpovedale glavni obravnavi.

**K točki II. izreka**

41. Odločitev o zavrnitvi tožnikovega stroškovnega zahtevka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

42. Sodišče je zavrnilo tudi stroškovni zahtevek stranke z interesom. Ker ZUS-1 ne ureja povrnitve stroškov postopka strankam z interesom, se uporablja 154. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. Po prvem odstavku 154. člena ZPP mora stranka, ki v pravdi ne uspe, povrniti nasprotni stranki in njenemu intervenientu stroške. Ker se je stranka z interesom zavzemala za zavrnitev tožbe, je v postopku uspela. Vendar pa se po prvem odstavku 155. člena ZPP povrnejo le potrebni stroški, zato je treba ugotoviti, ali so navedbe stranke z interesom take, ki so bile pomembne za razjasnitev zadeve oziroma ki so vplivale na odločitev sodišča. Po presoji sodišča stranka z interesom takšnih navedb ni podala, saj je v svojih vlogah le v bistvenem povzemala bistvo obrazložitve izpodbijane odločbe. Te navedbe pa glede na obrazloženo niso vplivale na odločitev sodišča, zato stranki z interesom stroškov postopka ni mogoče priznati. Tako stališče je zavzelo tudi Vrhovno sodišče RS npr. v sklepu I Up 191/2015 z dne 1. 10. 2015. 1 Glej prvi odstavek 42. člena ZIL-1 in sodbe Sodišča EU, npr. v zadevah C-39/97 z dne 29. 9. 1998, 28. točka obrazložitve, in C-517/99 z dne 4. 10. 2001, 22. točka obrazložitve. Enako tudi Vrhovno sodišče RS v sodbi III Ips 111/2016 z dne 23. 1. 2018, 15. točka obrazložitve. 2 Glej sodbo Sodišča EU v zadevah C-39/97 (17. točka obrazložitve). 3 Glej na primer sodbo Sodišča EU v zadevi T-412/08 z dne 15. 12. 2009, 40. točka obrazložitve. 4 Glej na straneh 8 in 9-10 izpodbijane odločbe. 5 Sodba Splošnega sodišča EU v zadevi T-40/03. 6 Glej sodbo Sodišča EU v zadevi T-412/08 z dne 15. 12. 2009, 45. točka obrazložitve. 7 Glej sodbo Splošnega sodišča EU v zadevi T-443/12 (47. - 57. točke obrazložitve).