Jedro

Tožnik ne izpolnjuje pogojev za pridobitev sredstev na predmetnem javnem razpisu, saj iz njegovih navedb ne izhaja, da bi bil pred realizacijo samozaposlitve prijavljen pri Zavodu za zaposlovanje RS kot brezposelna oseba.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopni organ odločil, da se tožnikovi vlogi za dodelitev sredstev, vloženi na podlagi javnega razpisa za namen sofinanciranja stroškov samozaposlitve iz proračuna Mestne občine Maribor, ne ugodi. Iz obrazložitve izhaja, da je Mestna občina Maribor dne 24. 6. 2011 objavila razpis za sofinanciranje stroškov samozaposlitve brezposelnih oseb v Mestni občini Maribor za leto 2011. Prijave je pregledala in ocenila strokovna komisija, ki je ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje vseh formalnih pogojev za uspeh na navedenem razpisu, saj je bil le-ta namenjen osebam, ki so bile pred samozaposlitvijo prijavljene pri Zavodu za zaposlovanje RS kot brezposelne osebe. Iz prijaviteljeve vloge je razvidno, da se je dne 23. 3. 2010 odjavil iz Zavoda za zaposlovanje kot brezposelna oseba, vpis podjetja v poslovni register subjektov in pričetek zavarovanja iz naslova samozaposlovanja pa je bil na dan 18. 4. 2011. Tožnik se je zoper ta sklep pritožil, Župan Mestne občine Maribor pa je kot drugostopni organ z odločbo, št. 41001-708/2011 z dne 14. 11. 2011 njegovo pritožbo zavrnil. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik v prijavi na razpis navedel, da je bil prijavljen na Zavodu za zaposlovanje kot brezposelna osebe od 29. 12. 2011 (pravilno 29. 12. 2008) do 23. 3. 2010, na osnovi tega pa je tudi po mnenju drugostopnega organa odločitev prvostopnega organa pravilna, saj je glede na to utemeljeno zaključil, da tožnik ni realiziral samozaposlitve neposredno brez prekinitve in s tem ne izpolnjuje pogojev razpisa.

Tožnik je v pritožbenem postopku navedel novo dejstvo in sicer, da je bil v evidenci brezposelnih oseb vpisan tudi od 3. 1. 2011 do 17. 4. 2011. To dejstvo je obstajalo že ob vložitvi prijave na razpis. Pritožnik lahko v pritožbi navaja nova dejstva in dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku na prvi stopnji (tretji odstavek 238. člena Zakona o splošnem upravnem postopku - v nadaljevanju ZUP). Po oceni pritožbenega organa tožnik ni z ničemer pojasnil upravičenih razlogov, da šele v pritožbenem postopku navaja novo dejstvo, da je bil v evidenci brezposelnih tudi v zgoraj navedenem obdobju, čeprav je to dejstvo obstajalo že ob vložitvi prijave na razpis. Zaradi tega pritožbeni organ navedene pritožbene novote ni sprejel kot dopustne.

Tožnik v tožbi ponavlja pritožbene navedbe, da je bil brezposelna oseba tudi neposredno pred samozaposlitvijo, torej vse do 17. 4. 2011, ko se je odjavil iz evidence brezposelnih oseb ter se samozaposlil z dnem 18. 4. 2011. Kot je razumeti iz njegove tožbe, se zavzema za to, da bi ga moral upravni organ opozoriti na pomanjkljivost njegove vloge in ga pozvati, da nepopolno vlogo dopolni. Smiselno predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi.

Tožena stranka se v odgovoru na tožbo zavzema za zavrnitev tožbe. Navaja, da so bili upravičenci po predmetnem razpisu fizične osebe, ki so bile pred realizacijo samozaposlitve prijavljene na Zavodu za zaposlovanje RS kot brezposelne osebe in so izpolnjevale tudi druge v razpisu določene pogoje. Tožnik je na ta razpis pravočasno vložil vlogo, njej pa priložil dokazilo Zavoda za zaposlovanje RS, iz katerega izhaja, da je bil prijavljen kot brezposelna oseba v času od 29. 12. 2008 do 23. 3. 2010. Kot samostojni podjetnik je bil vpisan v poslovni register dne 18. 4. 2011. Na osnovi tega je treba zaključiti, da je tožnik oddal formalno popolno vlogo, vendar ni izkazal, da je samozaposlitev realiziral neposredno iz Zavoda za zaposlovanje brez prekinitve. Neupravičen je očitek tožeče stranke, da bi ga morala tožena stranka pozvati k dopolnitvi vloge, saj so bile k dopolnitvi pozvane le nepopolne vloge, kar pa tožnikova vloga ni bila. Tožnik je šele v pritožbenem postopku predložil dokazila, iz katerih izhaja, da je bil tudi v času od 24. 3. 2010 do 17. 3. 2011 prijavljen na Zavodu za zaposlovanje kot brezposelna oseba. To pa je novo dejstvo oziroma nov dokaz, ki ga je tožeča stranka predložila šele v pritožbenem postopku, pri tem pa ni v skladu s tretjim odstavkom 238. člena ZUP navedla opravičljivih razlogov, zakaj jih ni predložila že na prvi stopnji, zato organ druge stopnje teh dejstev in dokazov pri svoji odločitvi ni upošteval (tretji odstavek 238. člena ZUP).

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijani sklep pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v prvostopnem sklepu in drugostopni odločbi ter se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1). Zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1), k tožbenim navedbam pa še dodaja: Mestna občina Maribor je dne 24. 6. 2011 v Uradnem listu RS, št. 48/2011 na podlagi Pravilnika o dodeljevanju pomoči de minimis za razvoj podjetništva in inovativnosti v Mestni občini Maribor in Odloka o proračunu Mestne občine Maribor za leto 2011 objavila razpis za sofinanciranje stroškov samozaposlitve brezposelne osebe v Mestni občini Maribor za leto 2011. Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih finančnih sredstev fizičnim osebam za namen prehoda iz brezposelnosti v samozaposlitev skladno s pravili o dodeljevanju pomoči de minimis. Upravičenci na tem razpisu so fizične osebe, ki so bile pred realizacijo samozaposlitve prijavljene na Zavodu za zaposlovanju RS kot brezposelne osebe in izpolnjujejo v razpisu določene pogoje.

Tožnik je v prijavi na razpis navedel, da je bil prijavljen kot brezposelna oseba pri Zavodu RS za zaposlovanje v obdobju od 29. 12. 2008 do 23. 3. 2010. Na osnovi takšnih tožnikovih navedb je prvostopni organ pravilno zaključil, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za pridobitev sredstev po predmetnem javnem razpisu, saj iz njegovih navedb ne izhaja, da bi bil pred realizacijo samozaposlitve prijavljen pri Zavodu za zaposlovanje RS kot brezposelna oseba.

Tožnik je nato šele v pritožbi navedel in priložil tudi dokazila, da je bil kot brezposelna oseba prijavljen vse do 18. 4. 2011, od takrat naprej pa je vpisan v Poslovni register Slovenije kot samostojni podjetnik posameznik. Tožnik v pritožbi in tožbi navaja, da je upravičen do sredstev po predmetnem razpisu, saj je bil kot brezposelna oseba prijavljen na Zavodu za zaposlovanje RS do 17. 4. 2011, pri tem pa ne v pritožbi ne v tožbi ni pojasnil razlogov, zakaj v prijavi na javni razpis tega ni navedel. V tožbi se tožnik sklicuje na to, da bi ga moral upravni organ pozvati k dopolnitvi vloge, vendar pa se tudi sodišče strinja z zaključkom drugostopnega organa, da tožnikova vloga ni bila nepopolna in zato ni bilo razlogov, da bi jo prvostopni upravni organ poslal v dopolnitev. Dopolnjevale so se namreč v skladu z določili javnega razpisa samo nepopolne vloge – to je nepopolne ali nerazumljive vloge (prvi odstavek 67. člena ZUP), tožnikova vloga pa je imela vse potrebne elemente, le iz njenih navedb sledi zaključek, da je neutemeljena. V primeru javnih razpisov gre za posebno vrsto skrajšanega ugotovitvenega postopka, v katerem je treba pri dodeljevanju finančnih sredstev upoštevati načela enakih možnosti vlagateljev. Pogoji javnega razpisa morajo biti za vse prijavitelje enaki. Ker glede na v prijavi na javni razpis navedena dejstva tožnik ni bil upravičen do dodelitve sredstev, je izpodbijana odločitev pravilna. Dejstev in dokazov, ki jih je tožnik navedel in predložil šele v pritožbenem postopku pa v skladu s tretjim odstavkom 238. člena ZUP ni mogoče upoštevati.

Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.