Jedro

Stališče tožene stranke, da bi bila tožeča stranka do vračunavanja po 288. členu OZ upravičena šele po vložitvi predloga za izvršbo, je napačno.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama nosi svoje pritožbene stroške, tožeči stranki pa je dolžna povrniti stroške odgovora na pritožbo, v znesku 280,91 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča Ljubljani, opr. št. VL 68357/2008 z dne 18. 09. 2008 tudi v dajatvenem in stroškovnem delu izreka (1. točka izreka). Toženi stranki je v plačilo naložilo, v roku 15 dni prejema te odločbe znesek 5.288,55 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska: 7,55 EUR od 17. 08. 2008 dalje do plačila, 1,064,38 EUR od 09. 12. 2007 dalje do plačila,

1.249,90 EUR od 15.08. 2008 dalje do plačila,

1.215,98 EUR od 29. 08. 2008 dalje do plačila,

1.750,74 EUR od 13. 09. 2008 dalje do plačila ter izvršilne stroške v višini 137,10 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 09. 2008 dalje do plačila (2. točka izreka).

Toženi stranki je v plačilo naložilo pravdne stroške tožeče stranke, v roku 15 dni od prejema odločbe, v znesku 730,98 EUR, v primeru zamude s plačilom, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku 15 dnevnega roka dalje do plačila (3. točka izreka).

2. Tožena stranka je vložila pravočasno pritožbo zoper izpodbijano sodbo. Uveljavlja vse pritožbene razloge po 1. odstavku 338. člena ZPP in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje oziroma, da samo brez obravnave odloči, tožeči stranki pa naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka. Priglasila je stroške pritožbe.

3. Tožeči stranki je bila pritožba pravilno vročena v izjavo. V pravočasnem odgovoru predlaga potrditev sodbe sodišča prve stopnje. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku, kot ga je tožeča stranka spremenila s pripravljalno vlogo z dne 27. 09. 2010 (list. št. 36). Ker je tožena stranka v ugovoru z dne 29. 09. 2008 zoper sklep o izvršbi navedla, da je račun št. 592 v znesku 1.279,18 EUR dne 17. 08. 2008 že plačala, je tožeča stranka tožbeni zahtevek po računu št. 592 skrčila na plačilo glavnice 7,55 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 08. 2008 dalje do plačila. Obstoječemu tožbenemu zahtevku pa je tožeča stranka dodala še zahtevek na plačilo po računu št. 930, v znesku 1.064,38 EUR.

6. Ker je tožeča stranka tekom postopka tožbo spremenila (list. št. 36), sodišče prve stopnje pa je tako spremembo tudi dopustilo (1. odstavek 184. člena ZPP), je ravnanje sodišča prve stopnje, ki je razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča Ljubljani, opr. št. VL 68357/2008 z dne 18. 09. 2008 tudi v dajatvenem in stroškovnem delu izreka, nato pa odločalo kot v postopku po tožbi, smotrno in pravilno. Zato pritožbeni očitki o bistveni kršitvi določb pravdnega postopka (1. odstavek 339. člena ZPP) niso utemeljeni. Ravno tako postopanje sodišča prve stopnje je pripomoglo k preglednosti izreka odločbe, pritožbeni očitki o absolutni bistveni kršitvi določb pravdnega postopka in nepreizkusljivosti odločbe pa niso utemeljeni (14. točka 2. odstavka 339. člena ZPP).

7. Tožena stranka odločitvi sodišča prve stopnje glede utemeljenosti plačila po računih št. 714, 755, 827, 930 ne nasprotuje. Graja pa materialno pravno oceno sodišča prve stopnje, ki je presodilo, da je tožeča stranka upravičena do vračunavanja obresti po 288. členu OZ. Račun št. 592 se je glasil na znesek 1.279,18 EUR, z zapadlostjo 30. 07. 2008. Tožena stranka, ki je račun plačala 17. 08. 2008, je bila z izpolnitvijo že v zamudi. Če je dolžnik v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje poleg glavnice še zamudne obresti (1. odstavek 378. člen OZ). Zato je tožeča stranka, ki je plačilo 1.279,18 EUR obračunala tako, da je najprej poravnala obresti in s preostankom nato šele glavnico, ravnala pravilno. Stališče tožene stranke, da bi bila tožeča stranka do vračunavanja po 288. členu OZ upravičena šele po vložitvi predloga za izvršbo, je napačno. Ker gre za zakonske zamudne obresti, je tožeča stranka svoj zahtevek na njihovo plačilo določno opredelila že s tem, da je navedla znesek glavnice, od katere ji obresti pripadajo, skupaj z datumom zapadlosti. Ne drži, da bi morala tožeča stranka za znesek zakonskih zamudnih obresti, ki jih zahteva v tem postopku, izdati posebno verodostojno listino.

8. Tožena stranka neutemeljeno graja tudi odločitev sodišča prve stopnje o izvršilnih in stroških pravdnega postopka. Kot pravilno pojasnjuje tudi tožeča stranka v odgovoru na pritožbo, bi upniku (tožeči stranki) izvršilni stroški v znesku 137,10 EUR nastali v enakem znesku, ne glede na število računov, ki jih je upnik (tožeča stranka) s predlogom za izvršbo terjala. Znesek sodne takse za predlog za izvršbo je vezan le na število predlaganih izvršilnih sredstev (ZST-1 tarifna št. 4012), stroški poštnine se ne spreminjajo, prav tako gre nagrada pooblaščencu tožeče stranke (upnika) v enakem znesku (Odvetniška tarifa, tar. št. 27). Zato dejstvo, da je tožeča stranka v izvršbi neutemeljeno zahtevala plačilo 1.279,18 EUR, na odmerjeni znesek 137,10 EUR izvršilnih stroškov, ne vpliva.

9. Napačno pa je stališče tožene stranke, da je v predmetnem postopku uspela za 24 %, kar bi sodišče moralo upoštevati pri odmeri pravdnih stroškov. Tožeča stranka je v celoti uspela z njenim spremenjenim tožbenim zahtevkom za znesek glavnice 5.288,55 EUR (list. št. 36) s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Delno plačilo 1.279,18 EUR je tožeča stranka upoštevala in tožbeni zahtevek za ta znesek skrčila, obstoječemu tožbenemu zahtevku pa dodala še plačilo po računu št. 930 v znesku 1.064,38 EUR. Glede na njen popolni uspeh v pravdi je tožeča stranka upravičena do 100 % povračila pravdnih stroškov (1. odstavek 154. člena ZPP). Potrebnosti stroškov za pravdo (1. odstavek 155. člena ZPP), ki jih je sodišče prve stopnje priznalo tožeči stranki, pa tožena stranka v pritožbi ne nasprotuje.

10. Glede na obrazloženo se izkaže, da je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo. Prav tako v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP). Zato je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

11. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 1. odstavka 165. člena v povezavi s 1. odstavkom 154. člena ZPP. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, sam nosi svoje pritožbene stroške. Tožena stranka pa je dolžna tožeči stranki povrniti stroške odgovora na pritožbo, ki zajemajo po tar. št. 21 500 OT za sestavo odgovora na pritožbo, 2% materialnih stroškov in 20 % DDV. Pritožbeno sodišče ni priznalo priglašene nagrade za prejem sodbe in poročilo stranki ter prejem odločitve višjega sodišča in poročilo stranki, ker je omenjena nagrada že zajeta v nagradi za sestavo odgovora na pritožbo. Nadalje ni priznalo priglašene sodne takse za odgovor na pritožbo, ker ni izkazano, da bi jo tožeča stranka plačala. Tožena stranka je tako dolžna tožeči stranki povrniti stroške odgovora na pritožbo v znesku 280,91 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude pa tudi zakonske zamudne obresti od poteka izpolnitvenega roka dalje (378. člen Obligacijskega zakonika).