Jedro

Da lahko obstoji spor o velikosti deležev udeležencev nepravdnega postopka na solastnih nepremičninah mora biti zatrjevana pridobitev večjih lastninskih upravičenj na nepremičnini od solastniškega deleža, navedenega v zemljiški knjigi, ki ima podlago v določilih Stvarnopravnega zakonika o načinih pridobitve lastninske pravice na nepremičninah.

Izrek

1. Pritožbi zoper sklep o prekinitvi nepravdnega postopka in napotitvi nasprotnega udeleženca na pravdo se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje o prekinitvi nepravdnega postopka in o napotitvi nasprotnega udeleženca na pravdo z dne 5.3.2007 razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

2. Pritožba zoper sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi zahteve za povračilo stroškov se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi zahteve za povračilo stroškov z dne 5.3.2007 potrdi.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je dne 5.3.2007 izdalo dva sklepa in sicer sklep, da se nasprotni udeleženec z zahtevkom na ugotovitev, da je njegov delež na nepremičninah parc. št. ..., vl. št. ... k.o. Z. zaradi njegovih vlaganj večji, napoti na pravdo, ki jo mora začeti najkasneje v 15 dneh po prejemu sklepa ter da se nepravdni postopek zato prekine. V drugem sklepu pa je zavrnilo zahtevo nasprotnega udeleženca za povračilo stroškov.

Oba sklepa sodišča prve stopnje z laičnima pritožbama izpodbija nasprotni udeleženec. V pritožbi zoper sklep o prekinitvi nepravdnega postopka in o napotitvi na pravdo izraža svoje nestrinjanje s stališčem sodišča prve stopnje, da je njegova pravica manj verjetna. Po mnenju pritožbe podatki v zemljiški knjigi ne prikazujejo dejanskega stanja glede investicijskih vlaganj in ker so v sodnem spisu računi, plačilni nalogi in ostali podatki, ni potrebno uvajati pravde.

V pritožbi zoper odločitev o zavrnitvi zahteve za povračilo stroškov pa nasprotni udeleženec navaja, da so mu nastali nepotrebni stroški, ker je sodnica kljub ugovoru izvedla formalni narok, ki je bil povsem brez vsebine, saj se je nasprotni udeleženec, ker mu predlog za delitev ni bil vročen pred narokom, o zadevi lahko izjasnil šele kasneje pismeno. Sodišče pa nikjer ne omenja malomarnosti delavcev sodišča, ampak jo z izpodbijanim sklepom, izdanim po dveh letih, celo brani.

Odgovor na pritožbi ni bil podan.

Pritožba zoper sklep o prekinitvi nepravdnega postopka in napotitvi nasprotnega udeleženca na pravdo je utemeljena.

Pritožba zoper sklep o zavrnitvi zahteve za povračilo stroškov pa ni utemeljena.

O pritožbi zoper sklep o prekinitvi postopka in napotitvi na pravdo: Na podlagi 118. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) sodišče v nepravdnem postopku za delitev solastne stvari odloči, če med solastniki ni sporazuma o delitvi ter če hkrati med njimi ni spora o predmetu delitve in o velikosti njihovih deležev. Če pa med udeleženci obstoji spor o predmetu delitve oziroma o velikosti njihovih deležev, jih sodišče napoti na pravdo po določbah 9. in 10. člena ZNP.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je med udeleženci spor o investicijah nasprotnega udeleženca v izgradnjo vodovoda na nepremičninah, delitev katerih je predlagana v tem nepravdnem postopku, vendar je po mnenju sodišča druge stopnje sprejelo preuranjen zaključek, da je med solastniki nepremičnin spor glede velikosti deležev na solastnih nepremičninah in je zato potrebna prekinitev postopka ter napotitev na sprožitev pravde. Sodišče prve stopnje se namreč ni ukvarjalo z bistveno okoliščino, ali nasprotni udeleženec zatrjuje takšna dejstva (predlagateljica pa jim nasprotuje), ki bi po materialnem pravu lahko imela za posledico njegov večji delež na nepremičninah, kot izhaja iz stanja v zemljiški knjigi. Da lahko obstoji spor o velikosti deležev udeležencev na solastnih nepremičninah mora biti zatrjevana pridobitev večjih lastninskih upravičenj na nepremičnini od solastniškega deleža, navedenega v zemljiški knjigi, ki ima podlago v določilih Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) o načinih pridobitve lastninske pravice na nepremičninah. Ob smiselni uporabi 48. člena SPZ namreč solastnik s povečanjem vrednosti solastne nepremičnine zaradi vlaganj vanjo praviloma ne pridobi večjega lastniškega deleža na nepremičnini, ampak lahko od (so)lastnika nepremičnine zahteva tisto, za kar je bil ta obogaten, razen v primeru če med njima obstoji dogovor o nastanku solastnine oziroma povečanju solastniškega deleža na tej nepremičnini.

Ker sodišče prve stopnje teh bistvenih dejanskih okoliščin ni razjasnilo, kar je posledica zmotne uporabe materialnega prava, je pritožba utemeljena, zato ji je sodišče druge stopnje ugodilo ter sklep prvostopnega sodišča o prekinitvi postopka in o napotitvi nasprotnega udeleženca na pravdo razveljavilo in zadevo vrnilo v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku-v nadaljevanju ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

V ponovljenem postopku bo tako potrebno ugotoviti, ali nasprotni udeleženec glede investicij v vodovod zatrjuje dejstva, katerih materialnopravna posledica (če bi se ta dejstva izkazala za resnična) bi lahko bila povečanje njegovega solastniškega deleža na nepremičninah, ob upoštevanju določil SPZ.

O pritožbi zoper zavrnitev zahteve za povračilo stroškov: Pravno podlago za odločitev o stroških v nepravdnem postopku predstavljajo določila 35. člena ZNP, v skladu s katerimi vsak udeleženec nepravdnega postopka trpi svoje stroške (I. odstavek). To zakonsko določila v V. odstavku predvideva le možnost, da udeleženec povrne drugemu udeležencu stroške, ki jih je povzročil po svoji krivdi ali po naključju, ki se je primerilo temu udeležencu. Povračilo krivdno povzročenih stroškov pa lahko doleti tudi zakonitega zastopnika ali pooblaščenca udeleženca (VI. odstavek 35. člena ZNP).

Sodišče prve stopnje je sprejelo pravilen zaključek, da v konkretni zadevi ni podlage za naložitev dolžnosti plačila stroškov v zvezi s preloženim narokom z dne 16.5.2005, povračilo katerih zahteva nasprotni udeleženec, predlagateljici, njenemu zakonitemu zastopniku oziroma pooblaščencu na podlagi V. in VI. odstavka 35. člena ZNP. Sodišče druge stopnje pa se strinja tudi z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da iz podatkov v spisu izhaja, da je bil predlog za delitev nepremičnin nasprotnemu udeležencu vročen skupaj z vabilom na narok in je bil torej le ta z njegovo vsebino seznanjen pred opravo naroka, kot tudi s stališčem, da ZNP ne daje podlage za to, da udeležencu nepravdnega postopka razen drugega udeleženca, njegovega zakonitega zastopnika oziroma pooblaščenca povrne stroške nekdo tretji (npr. sodišče), zato tudi v primeru opustitve vročitve predloga zahteva nasprotnega udeleženca ne bi bila utemeljena.

Pritožba tako ni utemeljena, zato jo je potrebno zavrniti in potrditi pravilen sklep prvostopnega sodišča o zavrnitvi zahteve nasprotnega udeleženca za povračilo stroškov (2. točka 365. člena ZPP v zvezi 37. členom ZNP). V postopku pred sodiščem prve stopnje v tem delu namreč tudi ni najti nobenih kršitev, na katere sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti (II. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 37. členom ZNP).

Nasprotni udeleženec ni zahteval povračila pritožbenih stroškov, zato izrek o njih odpade.