Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSRS Sklep I Up 248/2023

ECLI:SI:VSRS:2024:I.UP.248.2023 Upravni oddelek

podelitev pooblastila odvetniku podpisnik pooblastila prokurist pooblastilo prokurista za vložitev revizije zavrženje revizije ugoditev pritožbi
Vrhovno sodišče
10. januar 2024
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Prokurist družbe za podelitev pooblastila za zastopanje odvetniku ne potrebuje posebnega pooblastila zakonitega zastopnika Prokurist ni zgolj pooblaščenec gospodarske družbe v smislu 86. člena ZPP, temveč je narava prokure, kot je opredeljena v ZGD-1, podobna pravni naravi zakonitega zastopnika. Prokura namreč upravičuje za vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, razen za odsvojitev in obremenitev nepremičnin, za kar mora biti prokurist posebej pooblaščen (prvi odstavek 35. člena ZGD-1). V okvir pravne sposobnosti družbe pa sodi tudi procesna sposobnost (drugi odstavek 4. člena ZGD-1), ki določa, da družbe kot pravne osebe lahko tožijo ali so tožene. Prokuristu je torej dano splošno pooblastilo za opravljanje vseh materialnopravnih in procesnopravnih dejanj (razen v zvezi z odsvojitvijo in obremenitvijo nepremičnin), ki se razteza tudi na sedaj zakonsko izrecno urejeno upravičenje za opravljanje procesnih dejanj v postopkih pred sodišči in drugimi organi (tretji odstavek 35. člen ZGD-1) in - kar je v obravnavani zadevi odločilno - tudi na zastopanje družbe pri podelitvi (procesnega) pooblastila.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep Upravnega sodišča, opr. št. I U 1525/2020-42 z dne 26. 6. 2023, razveljavi.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 499,65 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne nastanka zamude dalje. Kar tožeča stranka zahteva več ali drugače (v presežku do zahtevane višine 592,98 EUR in povračilo stroškov pritožbenega postopka od stranke z interesom), se zavrne.

III. Stranka z interesom sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi prvega odstavka 374. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot nedovoljeno zavrglo tožničino revizijo (I. točka izreka). V obrazložitvi sklepa je povzelo stališče, ki ga je zavzelo Vrhovno sodišče v sklepu II DoR 80/2016 z dne 19. 5. 2016, da prokurist brez posebnega pooblastila zakonitega zastopnika ne more veljavno prenesti pooblastila za zastopanje pravne osebe pred sodiščem na drugo osebo. Ugotovilo je, da posebno pooblastilo zakonitega zastopnika v obravnavanem primeru ni izkazano, zato revizija, ki jo je po pooblastilu prokurista tožnice vložila odvetnica, ni vložena po upravičeni osebi. Z izpodbijanim sklepom je odločilo tudi o stroških revizijskega postopka (II. in III. točka izreka).

2. Tožnica (v nadaljevanju pritožnica) je zoper navedeni sklep vložila pritožbo. Predlaga, naj Vrhovno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep odpravi. Podrejeno predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

3. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

4. Stranka z interesom v odgovoru na pritožbo predlaga, naj Vrhovno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijani sklep.

**K I. točki izreka**

5. Pritožba je utemeljena.

6. Izpodbijani sklep temelji na stališču, da je prokurist pooblaščenec družbe, in da zato zanj velja omejitev iz 96. člena ZPP, ki se na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 uporablja tudi v upravnem sporu. Po navedeni določbi ZPP mora imeti pooblaščenec, ki ni odvetnik, izrecno pooblastilo za prenos pooblastila za zastopanje na drugo osebo.

7. Po presoji Vrhovnega sodišča pa prokurist ni zgolj pooblaščenec gospodarske družbe v smislu 86. člena ZPP, temveč je narava prokure, kot je opredeljena v Zakonu o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1), podobna pravni naravi zakonitega zastopnika. Prokura namreč upravičuje za vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, razen za odsvojitev in obremenitev nepremičnin, za kar mora biti prokurist posebej pooblaščen (prvi odstavek 35. člena ZGD-1). V okvir pravne sposobnosti družbe pa sodi tudi procesna sposobnost (drugi odstavek 4. člena ZGD-1), ki določa, da družbe kot pravne osebe lahko tožijo ali so tožene. Prokuristu je torej dano splošno pooblastilo za opravljanje vseh materialnopravnih in procesnopravnih dejanj (razen v zvezi z odsvojitvijo in obremenitvijo nepremičnin), ki se razteza tudi na sedaj1 zakonsko izrecno urejeno upravičenje za opravljanje procesnih dejanj v postopkih pred sodišči in drugimi organi (tretji odstavek 35. člen ZGD-1) in - kar je v obravnavani zadevi odločilno - tudi na zastopanje družbe pri podelitvi (procesnega) pooblastila.

8. Tako razlago utemeljuje tudi namen zakonodajalca odpraviti težave, ki so nastale pri razlagi prej veljavnih določb 35. člena ZGD-1 z določitvijo, da je prokurist pooblaščenec tudi za opravljanje procesnih dejanj, vključno s podeljevanjem procesnih pooblastil.2 Skladna pa je tudi z razumevanjem obsega prokuristovih pooblastil v novejši sodni praksi,3 kar pomeni, da so nekatera starejša, drugačna stališča sodne prakse presežena in za odločanje niso več upoštevna.

9. V zvezi s konkretnimi okoliščinami obravnavanega primera Vrhovno sodišče tudi dodaja, da v obravnavanem primeru tudi zakonita zastopnica tožeče stranke opravljenim procesnim dejanjem ni nasprotovala, temveč je vsa predhodno opravljena procesna dejanja na strani tožeče stranke, torej tudi vložitev revizije, še izrecno odobrila.4 Glede na navedeno je zaključek, da je revizija vložena po osebi, ki te pravice nima, še toliko bolj neprepričljiv.

10. Ker je pritožba utemeljena že iz navedenih razlogov, se Vrhovno sodišče do ostalih pritožbenih navedb ni vsebinsko opredeljevalo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

11. Zaradi zmotne presoje, da prokurist družbe za podelitev pooblastila za zastopanje odvetniku potrebuje posebno pooblastilo zakonitega zastopnika, je sodišče prve stopnje revizijo tožeče stranke nepravilno zavrglo na podlagi prvega odstavka 374. člena ZPP. S tem je storilo bistveno kršitev določb postopka, ki je vplivala na pravilnost in zakonitosti izpodbijanega sklepa (drugi odstavek 75. člena ZUS-1). Zato je Vrhovno sodišče izpodbijani sklep na podlagi 77. člena ZUS-1 razveljavilo.

12. O zadevi je odločal sodnik posameznik na podlagi 366. a člena ZPP.

13. Vrhovno sodišče zadeve ne bo vrnilo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek, saj je po pregledu sodnega spisa ugotovilo, da je sodišče prve stopnje že opravilo presojo vseh (preostalih) procesnih predpostavk za vložitev revizije in revizijo tudi vročalo v odgovor. Postopek se bo tako po vročitvi tega sklepa nadaljeval z vsebinsko obravnavo revizije pred senatom Vrhovnega sodišča. **K II. in III. točki izreka**

14. Pritožnica je s pritožbo uspela, zato ji je toženka dolžna povrniti nastale potrebne stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Stranka z interesom po določbah ZPP v tem postopku ni zavezanka za plačilo stroškov postopka, je le stroškovna upravičenka, zato ji Vrhovno sodišče stroškov ni naložilo v plačilo.

15. Pritožnici je priznalo nagrado za sestavo pritožbe 625 točk (tar. št. 34/4; gre za neocenljivo zadevo) po Odvetniški tarifi (v nadaljevanju OT), po tretjem odstavku 11. člena OT 2 % za materialne stroške, kar znaša 12,5 točk, skupaj 637,5 točk, ob vrednosti točke 0,60 EUR je to 382,5 EUR, povečano za 22 % DDV in ob upoštevanju sodne takse za pritožbo v višini 33,00 EUR skupni stroški tako znašajo 499,65 EUR. Odločitev glede zamudnih obresti temelji na načelnem pravnem mnenju VS RS z dne 13. 12. 2006. V presežku do priglašenih 592,98 EUR, torej za 93,33 EUR, je Vrhovno sodišče stroškovni zahtevek zavrnilo, saj je pritožnica priglasila stroške za sestavo izrednega pravnega sredstva (tar. št. 34/5 OT), do česar v tem pritožbenem postopku ni upravičena.

16. Stranka z interesom sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP).

1 Tretji odstavek 35. člena ZGD-1 je bil v ZGD-1 vnesen z novelo ZGD-1I (Ur. list RS št. 55/2015), ki velja od 8. 8. 2015 dalje. 2 EVA 2014-2130-0012 z dne 22. 4. 2015, str. 4. 3 Glej npr. VSRS sodba II Ips 37/2018 z dne 30. 5. 2019, VSRS sklep I Up 48/2017 z dne 5. 7. 2017, VSRS sklep X DoR 231/2021-3 z dne 26. 1. 2022, VSC sodba Cp 454/2019 z dne 6. 2. 2020. 4 To je sicer storila ob vložitvi pritožbe zoper izpodbijani sklep – priloga A10 prvostopnega spisa.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia