Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sklep I Cpg 1279/2014

ECLI:SI:VSLJ:2014:I.CPG.1279.2014 Gospodarski oddelek

pravdni stroški izpolnitev zahtevka pravilo o dokaznem bremenu nedovoljene pritožbene novote
Višje sodišče v Ljubljani
13. avgust 2014
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

V primeru spornosti dejstva, ali je tožena stranka zahtevek prostovoljno izpolnila, mora tožeča stranka zatrjevati okoliščine, na osnovi katerih sodišče o tem vprašanju lahko presodi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zaradi umika tožbe razveljavilo izdani nalog za izpraznitev poslovnih prostorov in postopek ustavilo. Glede pravdnih stroškov je odločilo, da jih je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki v višini 1.353,46 EUR.

2. Zoper odločitev o stroških postopka se pritožuje tožeča stranka. Ker je sodišče prve stopnje za pomembno ocenilo trditev, da ji je posest prepustila družba P. d. o. o., opozarja, da je prostovoljno prepustitev posesti podkrepila s predloženo podnajemno pogodbo, sklenjeno med toženo stranko in družbo P. d. o. o. O dogovarjanjih in usklajevanjih med strankama je predlagala zaslišanje prič, ki bi potrdile dejansko stanje, ki ga zatrjuje. Do dokazov in dejstev se sodišče prve stopnje ni opredelilo. Za bistveno označuje, da ji je bila posest prepuščena s strani družbe P. d. o. o. – takratnega posestnika. Za odločitev o pravdnih stroških je pomembno zgolj to, ali je umik tožbe posledica toženčeve izpolnitve zahtevka in ali je tožeča stranka tožbo umaknila takoj po izpolnitvi zahtevka. Meni, da teh okoliščin sodišče prve stopnje ni pravilno ugotovilo. Če bi tožena stranka želela doseči nadaljevanje postopka in meritorno odločitev, bi morala nasprotovati umiku tožbe. Opozarja, da je tožena stranka le pavšalno navedla, da je šlo za nasilen odvzem posesti, ni pa tega opisala in podkrepila z dokazi. Do teh pavšalnih navedb se tožeča stranka ni mogla opredeliti. Tožena stranka bi morala natančno opredeliti zatrjevani nasilni odvzem posesti; dokazno breme je na tistem, ki okoliščino zatrjuje. Meni, da tožena stranka za potrebe te pravde prilagaja svoje navedbe. Predlaga spremembo sklepa tako, da se toženi stranki naloži obveznost plačila njenih pravdnih stroškov.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. Trdi, da neupravičenega nasilnega odvzema posesti nad lokali, kar je izvršila tožeča stranka, ni moč šteti za prostovoljno izpolnitev tožene stranke. Odgovoru na pritožbo prilaga tožbo, ki jo je vložila zaradi varstva svoje posesti (dokaz B 26). Zadeva se pri Okrajnem sodišču v Ljubljani vodi pod opr. št. IV P 486/2014. Opisuje okoliščine, v katerih je prišlo do nasilnega vstopa tožeče stranke oz. njenih izpolnitvenih pomočnikov v lokala. Predlaga zavrnitev pritožbe in zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče soglaša z odločitvijo prvostopenjskega sodišča glede stroškov postopka, ne pa tudi z razlogi, ki jih za svojo odločitev navaja sodišče prve stopnje. Za odločitev o stroških postopka je namreč nebistveno, ali je poslovna prostora izpraznila in tožeči stranki izročila družba P. d. o. o., glede katere tožeča stranka zatrjuje, da je prostore imela v podnajemu, tožena stranka pa, da so bili tej družbi izročeni v upravljanje. Ne zatrjuje se, da bi z izročitvijo prostorov v podnajem tožeča stranka soglašala. Ne glede na to, ali bi poslovna prostora tožeči stranki izročila tožena stranka ali podnajemnik, bi bilo šteti, da je zahtevek izpolnila tožena stranka. S podnajemnikom namreč tožeča stranka, ki soglasja za oddajanje prostorov v podnajem ni podala, ni bila v poslovnem razmerju. Tožena stranka pa itak zatrjuje, da je ta družba poslovna prostora upravljala za njen račun.

6. Pritožnica kot pravno pomembni vprašanji pravilno izpostavlja: ali je tožena stranka zahtevek prostovoljno izpolnila in ali je tožeča stranka takoj po prostovoljni izpolnitvi umaknila tožbo. S 158. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) je predvideno, da je v primeru izkazanosti teh okoliščin, tožena stranka dolžna povrniti stroške tožeči stranki. Sporna je prva od navedenih okoliščin – na kakšen način je v teku postopka tožeča stranka pridobila sporna poslovna prostora v posest. S silo (nasilno), kot trdi tožena stranka, ali s toženkino izpraznitvijo prostorov in njihovo izročitvijo tožeči stranki, kar je predmet zahtevka.

7. Tožeča stranka zatrjuje, da je tožena stranka zahtevek prostovoljno izpolnila, ne navaja pa okoliščin te izpolnitve. Okoliščine, v katerih je bila izpolnitev opravljena, šteje za nepomembne (vloga tožeče stranke z dne 23. 5. 2014). Tožena stranka zanika prostovoljno izpraznitev in izročitev poslovnih prostorov tožeči stranki ter zatrjuje, da ji je dne 31. 1. 2014 tožeča stranka posest najetih poslovnih prostorov nasilno odvzela. Tudi tožena stranka okoliščin, v katerih je posest poslovnih prostorov prešla od tožene na tožečo stranko, ne navaja.

8. Ravno okoliščine, katerih nobena od strank ne zatrjuje, so pomembne za odločitev o stroških postopka. Le na osnovi teh okoliščin je mogoče presoditi, ali je tožena stranka izpolnila zahtevek ali ne. V pritožbenem postopku podane tovrstne trditve so neupoštevne, ker razlogi, zakaj te trditve niso bile podane pred sodiščem prve stopnje, niso navedeni (prvi odstavek 337. čl. ZPP). Ker odločilne okoliščine niso zatrjevane, je treba odločiti na podlagi pravila o dokaznem bremenu (215. čl. ZPP). Ker je dokazno breme prostovoljne izpolnitve zahtevka na tožeči stranki, ki jo zatrjuje (212. čl. ZPP), je pravilna odločitev, da je tožeča stranka dolžna povrniti pravdne stroške toženi stranki. Ni namreč izkazala, da je tožena stranka prostovoljno izpolnila tožbeni zahtevek.

9. Ker o utemeljenosti zahteve za povrnitev pravdnih stroškov sodišče praviloma odloči brez obravnavanja (prvi odstavek 163. čl. ZPP), izvedba dokaznega postopka ni bila potrebna. Sicer pa nezatrjevanih dejstev sodišče niti ne sme ugotavljati (7. čl. ZPP).

10. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 2. točke 365. čl. ZPP pritožba zavrnjena. Ker odgovor na pritožbo ni pripomogel k razjasnitvi zadeve, je odločeno, da tožena stranka, ki je povrnitev pritožbenih stroškov zahtevala, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 165. čl. v zvezi s 1. odstavkom 155. čl. ZPP).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia