Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Iz podatkov v spisu ni razvidno, da bi bila pisanja prevedena v nemški jezik, vendar se je dolžnik s tem, ko je imenoval pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji in pooblaščenca za zastopanje v tej zadevi ter hkrati tudi vložil ugovor zoper sklep o izvršbi, že spustil v postopek. Zato ne more več uveljavljati pravice do zavrnitve sprejema pisanja, ki mu je bilo vročeno. Pomanjkljivost pri vročanju sanira strankina aktivnost v postopku, čeprav pošiljke v zvezi s to aktivnostjo ni prejela na predpisan način.
Pritožba se zavrne in sklep potrdi.
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor pooblaščenca dolžnika z dne 23. 5. 2012 zoper plačilni nalog z dne 10. 5. 2012 zavrnilo.
2. Dolžnik se je po pooblaščencu pravočasno pritožil. Uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge in navaja, da sodišče ni upoštevalo navedb in ugovora v vlogi z dne 12. 4. 2012 in že v dopisu z dne 16. 1. 2012, torej da zaenkrat sploh ni prišlo do uvedbe zakonitega postopka. Trdi in dokazuje tudi, da je iz previdnosti dr. T. dejansko plačal sodno takso v zahtevani višini 40,00 EUR, kar izhaja iz potrdila banke X z dne 23. 5. 2012. Sodišče je tako nepravilno ugotovilo dejansko stanje, tudi kar se tiče vplačila sodne takse, in pomanjkljivo vodilo postopek glede na to, da je bila 23. 5. 2012 sodna taksa že na računu sodišča. Predlaga, da se pritožbi ugodi, sklep razveljavi in naloži sodišču v nadaljevanju pravilno uvedbo zakonitega postopka v smislu dosedanjih navedb.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. V skladu 34.a členom Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) je dopustno zoper plačilni nalog vložiti ugovor iz razlogov, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo. V tem ugovornem in tudi pritožbenem postopku, glede na to, da dolžnik v ugovoru ni zatrjeval plačila sodne takse že pred izdajo plačilnega naloga, temveč v roku iz plačilnega naloga, ni predmet obravnave, ali je sodna taksa po plačilnem nalogu pravilno in pravočasno plačana, ne glede na to, da se je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, ki pa ne postane pravnomočna, o tem že opredelilo. Vprašanje pravočasnega in pravilnega plačila sodne takse bo predmet obravnave v nadaljnjem postopku, ko bo sodišče prve stopnje presojalo obstoj procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo ugovora (29.b člen Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ), upoštevaje tudi v predmetni pritožbi zatrjevano plačilo sodne takse in predloženi dokaz.
5. Ključno v predmetnem postopku po ugovoru zoper plačilni nalog je odgovor na vprašanje, ali je, glede na ugovorne trditve, taksna obveznost za ugovor zoper sklep o izvršbi nastala. Tudi takšen ugovor je v okviru prvega odstavka 34.a člena ZST-1 treba dopustiti.
6. Neutemeljeno je pritožbeno uveljavljanje, da zaenkrat še ni prišlo do uvedbe zakonitega postopka, kar je razumeti kot uveljavljanje, da taksna obveznost za ugovor še ni mogla nastati. Pritožnik se s tem v zvezi sklicuje na vlogo z dne 12. 4. 2012, v kateri je med drugim uveljavljal ničnost postopka dostave sklepa o izvršbi s priloženimi listinami, ki jih je s to vlogo vrnil sodišču. 7. Za vročanje sodnih pisanj v civilnih zadevah, kamor sodijo tudi izvršilne zadeve, v državah članicah Evropske skupnosti velja Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih in gospodarskih zadevah v državah članicah („vročanje pisanj“) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 (v nadaljevanju Uredba). Uredba prevlada nad drugimi določbami dvostranskih ali večstranskih sporazumov ali dogovorov, ki so jih sklenile države članice, ne preprečuje pa posameznim državam članicam, da ohranijo ali sklenejo sporazume ali dogovore za dodatno pospešitev ali poenostavitev pošiljanja pisanj, pod pogojem, da so združljivi s to uredbo (prim. 20. člen Uredbe).
8. Uredba (niti prejšnja Pogodba med Republiko Avstrijo in Republiko Slovenijo o medsebojnem pravnem prometu skupaj z zaključnim protokolom (1), na katero se dolžnik v ugovoru (pavšalno) sklicuje), ne predpisuje obveznega prevoda listine, ki se vroča, temveč daje pravico osebi, ki se ji vroča, da odkloni sprejem pisanja brez prevoda. Predpisana je pravica naslovnika, da lahko zavrne sprejem pisanja za vročitev v trenutku vročitve ali tako, da pisanje vrne organu za sprejem v enem tednu, in sicer če ni sestavljeno v enem od naslednjih jezikov ali mu ni priložen prevod v enega od naslednjih jezikov: (a) jezik, ki ga naslovnik razume; ali (b) uradni jezik zaprošene države članice ali, če je v tej državi več uradnih jezikov, v uradni jezik ali enega od uradnih jezikov kraja, kjer je treba opraviti vročitev (prim. 1. točka 8. člena Uredbe). Uredba dopušča tudi vročanje z uporabo poštnih storitev (prim. 14. člen), pri čemer se upoštevajo pravila o možnosti zavrnitve sprejema (2).
9. Glede na pravila o vročanju po Uredbi je neutemeljeno uveljavljanje ničnosti postopka kot sankcije za to, ker slovenskemu besedilu sodnih pisanj ni bil dodan tudi overjeni prevod v nemški jezik. Dolžnik je imel možnost v roku, določenem v Uredbi, zavrniti sprejem pisanja, ne da bi se spustil v postopek.
10. Hkrati s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine in na njem temelječim sklepom o izvršbi z dne 21. 12. 2011 je sodišče prve stopnje dolžniku vročilo sklep z dne 5. 4. 2012, v katerem ga je pozvalo, da imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji, ter sklep z istega dne o ustavitvi izvršbe na denarna sredstva dolžnika pri organizacijah za plačilni promet in o nadaljevanju z novim izvršilnim sredstvom z izvršbo na nepremičnine. Res iz podatkov v spisu ni razvidno, da bi bila pisanja prevedena v nemški jezik, vendar se je dolžnik s tem, ko je imenoval pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji in pooblaščenca za zastopanje v tej zadevi ter hkrati tudi vložil ugovor zoper sklep o izvršbi, že spustil v postopek. Iz vsebine dolžnikove vloge z dne 12. 4. 2012, na katero se tudi sklicuje v pritožbi, je namreč razvidno, da se je seznanil z vsebino pisanj, saj sicer na poziv sodišča ne bi mogel (pravilno) reagirati, niti vložiti ugovora zoper sklep o izvršbi. Zato ne more več uveljavljati pravice do zavrnitve sprejema pisanja, ki mu je bilo vročeno. Pomanjkljivost pri vročanju namreč sanira strankina aktivnost v postopku, čeprav pošiljke v zvezi s to aktivnostjo ni prejela na predpisan način (3).
11. Na podlagi navedenega je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je v tem postopku zaradi vložitve ugovora zoper sklep o izvršbi nastopila taksna obveznost za plačilo sodne takse zanj, in utemeljeno izdalo plačilni nalog z dne 10. 5. 2012, zoper katerega je dolžnik ugovarjal, ter utemeljeno zavrnilo njegov ugovor zoper plačilni nalog. Višje sodišče, ki tudi ni ugotovilo kršitev, na katere na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, je zato neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
(1) Pogodba z dne 16. decembra 1954, v zvezi z Zakonom o ratifikaciji sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o nadaljnji veljavnosti določenih jugoslovansko-avstrijskih pogodb v odnosih med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo ter sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Zvezno vlado Republike Avstrije o nadaljnji veljavnosti določenih jugoslovansko-avstrijskih pogodb v odnosih med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo (Ur. l. RS, št. 14/1993 z dne 19. 3. 1993)
(2) Glej namen sprejema Uredbe, zapisan v 12. točki njene preambule
(3) Glej Lojze Ude, Nina Betetto, Aleš Galič, Vesna Rijavec, Dragica Wedam Lukić, Jan Zobec Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, 2005, str. 536, 537