Jedro

Sodišče pri presoji, ali je (stvarno in krajevno) pristojno, upošteva tožnikove tožbene trditve in dejstva, ki so sodišču znana (t.i. kompetenčno dejansko stanje).

Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da v primeru posegov v čast in dobro ime, torej ko je poseženo v osebnostne pravice, škodljiva posledica nastane v oškodovančevi zasebni sferi. Duševne bolečine zaradi okrnitve časti in dobrega imena nastanejo v okolju, kjer oškodovanec živi in dela, kjer uživa določen ugled in kjer ga okolica vsakodnevno dojema oziroma vrednoti, kar utemeljuje izbirno krajevno pristojnost sodišča na območju tožnikovega prebivališča po pravilu o kraju nastanka škodljive posledice po prvem odstavku 52. člena ZPP (forum laesionis).

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se ugovor krajevne pristojnosti zavrne in ugotovi, da je za odločanje v tej zadevi krajevno pristojno Okrajno sodišče v Gornji Radgoni.

Obrazložitev

1.Okrajno sodišče v Gornji Radgoni je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da v predmetni pravdni zadevi ni krajevno pristojno (I. točka izreka) in da se po pravnomočnosti tega sklepa zadeva odstopi v reševanje stvarno in krajevno pristojnemu Okrajnemu sodišču v Murski Soboti (II. točka izreka).

2.Zoper izpodbijani sklep se pravočasno z laično pritožbo pritožuje tožeča stranka (v nadaljevanju: tožnik) iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in procesnih kršitev. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in odloči, da je za reševanje zadeve krajevno pristojno Okrajno sodišče v Gornji Radgoni. Opozarja, da se je sodišče prve stopnje oprlo le na splošno pristojnost iz 47. člena ZPP, pri tem pa v celoti spregledalo 52. člen ZPP, ki za odškodninske spore, kot je predmetni, določa izbirno krajevno pristojnost po kraju posledic škodnega dogodka. Ker gre v tej zadevi za poseg v osebnostne pravice in ugled, ima tožnik pravico izbirati sodišče. Tožbo je zakonito vložil v Gornji Radgoni, saj ima tam stalno prebivališče in so tam nastale škodljive posledice zatrjevanega ravnanja tožene stranke (v nadaljevanju: toženka). Zatrjuje, da izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih, saj se sodišče prve stopnje ni opredelilo do pogojev iz 52. člena ZPP. Odstop zadeve drugemu sodišču pa je po njegovem mnenju tudi v nasprotju z načelom ekonomičnosti (11. člen ZPP). Pritožbeni stroškov ne priglaša.

3.Toženka na pritožbo ni odgovorila.

4.O pritožbi je na podlagi prvega odstavka 366.a člena ZPP odločal sodnik posameznik.

5.Pritožba je utemeljena.

6.Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP).

7.Pritožbeni preizkus pokaže, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo uradno upoštevnih kršitev določb postopka, zlasti ni zagrešilo kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je povsem razumljivo pojasnilo, da je svojo odločitev o krajevni nepristojnosti oprlo na prvi odstavek 47. člena ZPP o splošni pristojnosti po kraju stalnega prebivališča toženke, ker je toženka podala tosmeren ugovor stvarne pristojnosti. Izpodbijani sklep torej ima razloge o odločilnih dejstvih in se da preizkusiti, pritožbene navedbe, da bi bilo treba uporabiti določbo 52. člena ZPP, pa ne predstavljajo omenjene procesne kršitve, temveč predstavljajo pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava, ki bo obravnavan v nadaljevanju.

8.Pritrditi je pritožbenim navedbam, da je v obravnavani zadevi treba uporabiti prvi odstavek 52. člena ZPP, ki določa, da je za sojenje v sporih o nepogodbeni odgovornosti za škodo poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti pristojno tudi sodišče, na območju katerega je bilo storjeno škodno dejanje, ali sodišče, na območju katerega je nastala škodljiva posledica. Sodišče pri presoji, ali je (stvarno in krajevno) pristojno, upošteva tožnikove tožbene trditve in dejstva, ki so sodišču znana (t.i. kompetenčno dejansko stanje).1 V predmetni zadevi tožnik s tožbo uveljavlja preklic neresnične obtožbe toženke in opravičilo ter plačilo 14.000,00 EUR odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi posegov v njegov ugled, čast in dobro ime, ker je toženka zoper njega vložila kazensko ovadbo zaradi kaznivega dejanja goljufije, ki jo je tožilstvo zavrglo; s tem mu je povzročila nepopravljivo škodo na ugledu, pri čemer je bil zaradi ravnanja toženke izpostavljen sumničenju, nezaupanju in ponižanju s svojem osebnem in poslovnem okolju (pri čemer iz tožbenih navedb izhaja, da živi na območju Gornje Radgone). V utemeljitev navedb se je skliceval na 134. in 179. člen OZ, ki po njegovem mnenju dajeta posamezniku pravico do varstva osebnostnih pravic ter do pravične denarne odškodnine ob njihovem kršenju.

9.Že te tožbene trditve trditve zadoščajo za utemeljitev pristojnosti Okrajnega sodišča v Radgoni po prebivališču tožnika (oškodovanca), še dodatno pa takšen zaključek sodišča druge stopnje utrjujejo pravočasne tožnikove pritožbene navedbe (sodišče prve stopnje namreč odgovora na tožbo, v katerem je toženka ugovarjala krajevni pristojnosti, pred izdajo izpodbijanega sklepa ni vročilo tožniku v izjavo, zato tožnik pred tem brez svoje krivde teh trditev ni mogel navajati, 337. člen ZPP), da se posledice zatrjevanega protipravnega dejanja odražajo na območju Gornje Radgone, kjer biva in kjer je bila vložena tožba.

10.Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da v primeru posegov v čast in dobro ime, torej ko je poseženo v osebnostne pravice, škodljiva posledica nastane v oškodovančevi zasebni sferi. Duševne bolečine zaradi okrnitve časti in dobrega imena nastanejo v okolju, kjer oškodovanec živi in dela, kjer uživa določen ugled in kjer ga okolica vsakodnevno dojema oziroma vrednoti, kar utemeljuje izbirno krajevno pristojnost sodišča na območju tožnikovega prebivališča po pravilu o kraju nastanka škodljive posledice po prvem odstavku 52. člena 52. člena ZPP (forum laesionis).2 Tožnik je torej tožbo dopustno vložil pri Okrajnem sodišču v Gornji Radgoni, kjer ima stalno prebivališče in kjer trpi zatrjevane škodne posledice. Sodišče prve stopnje je posledično zmotno uporabilo določbe ZPP, ko je svojo krajevno pristojnost presojalo izključno po pravilih o splošni krajevni pristojnosti (47. člen ZPP), t.j. po prebivališču toženke.

11.Po obrazloženem je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in na podlagi 3. točke 365. člena ZPP izpodbijani sklep spremenilo tako, da je toženkin ugovor krajevne pristojnosti zavrnilo in ugotovilo, da je krajevno pristojno za odločanje v tej zadevi Okrajno sodišče v Gornji Radgoni. Glede na navedeno je obravnavanje preostalih pritožbenih navedb brezpredmetno.

12.Tožnik pritožbenih stroškov ni priglasil, zato je odločitev o njih odpadla.

-------------------------------

1To pomeni, da sodišče glede teh dejstev ne izvaja dokazov, temveč svojo pristojnost utemelji zgolj na tožbenih navedbah, četudi bi se pozneje tekom dokaznega postopka izkazale za neresnične in bi bil tožbeni zahtevek zavrnjen. Glej L. Ude v Ude, Galič (ur.), Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2005, 1. knjiga, str. 157; A. Galič, Pristojnost v nepogodbenih odškodninskih sporih, Pravni letopis 1/2012, str. 24 glede t.i. dvojno relevantnih dejstev (nem. Doppelrelevante Tatsachen).

2Glej VSL sklep I Cp 3289/2010 z dne 2. 2. 2010 in VSL sodba in sklep I Cp 1024/2012 z dne 28. 11. 2012. V tem smislu tudi sodbi Sodišča EU v zadevah Shevill v Presse Alliance z dne 7. marca 1995, C69/93, ki je uvedla t.i. mozaično teorijo, in v združeni zadevi eDate Advertising GmbH v X in Olivier Martinez, Robert Martinez v MGN Limited z dne 25. oktobra 2011, C509/09 in C161/10, kjer je Sodišče EU zavzelo stališče, da v primerih posegov v osebnostne pravice lahko najbolje preuči utemeljenost tožbenega zahtevka sodišče kraja, v katerem je žrtvino težišče interesov, kar utemeljuje izbirno pristojnost po kraju škodnega dogodka. Okolje, v katerem je težišče interesov neke osebe, je na splošno kraj njenega običajnega prebivališča (podrobneje o navedenih sodbah Sodišča EU glej A. Galič, nav. delo, str. 21-22).