Jedro

Preživninskih potreb otrok sodišče ne priznava le v mejah splošno znanih tudi statistično ugotovljenih potreb otrok določene starosti. Upošteva lahko tudi večje potrebe ob individualno drugače izraženih otrokovih nagnjenjih in lastnostih, predvsem pa ob boljših premoženjskih zmožnostih staršev.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Pravdni stranki trpita vsaka svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je tožencu naložilo, da mora za preživljanje hčerke A. Š. od 1.1.1998 dalje plačevati po 30.000,00 SIT mesečno, za preživljanje sina E. Š. pa od istega datuma dalje po 25.000,00 SIT mesečno. Pritožbi tožeče stranke je sodišče druge stopnje delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje tako spremenilo, da je toženčevo preživninsko obveznost za hčerko A. zvišalo na 35.000,00 SIT mesečno, preživninsko obveznost za sina E. pa na enak znesek 35.000,00 SIT mesečno, kar pomeni za oba skupaj 70.000,00 SIT na mesec.

Tožena stranka vlaga proti odločitvi sodišča druge stopnje revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga njeno spremembo z znižanjem preživnine, ali pa razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču druge stopnje v novo sojenje. Sodišče prve stopnje je dejansko stanje ugotovilo s stališča, da so dohodki obeh roditeljev približno enaki. Čeprav je materina plača nekoliko nižja, pa ustvarja dohodek z oddajanjem lastnega stanovanja v višini povprečne najemnine v znesku 40.000,00 SIT na mesec. Gre torej za približno enake premoženjske sposobnosti staršev, zaradi česar bi morala tudi v enaki meri prispevati k preživljanju otrok. Podrejeno toženec opozarja, da so ugotovljene potrebe otrok znatno nad slovenskim povprečjem.

Toženčeve premoženjske zmožnosti so zmanjšane tudi zaradi odplačevanja različnih stanovanjskih kreditov. V celoti nosi tudi breme skupnih stanovanjskih stroškov.

Tožeča stranka je na revizijo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena ZPP, zakona o pravdnem postopku).

Revizija ni utemeljena.

Presoja preživninskih potreb mladoletnih tožnikov je tudi pravne narave. Preživninskih potreb otrok sodišče ne priznava le v mejah splošno znanih tudi statistično ugotovljenih potreb otrok določene starosti. Upošteva lahko tudi večje potrebe ob individualno drugače izraženih otrokovih nagnjenjih in lastnostih, predvsem pa ob boljših premoženjskih zmožnostih staršev. Otroka ne smeta izgubiti opaznega dela življenjskega standarda, ki sta ga bila deležna do razdora med staršema. Povedano pomeni, da v izpodbijanih sodbah ugotovljene preživninske potrebe sicer malo presegajo statistično ugotovljene podatke, vendar pa so utemeljene v dosedanjem načinu življenja otrok, v povezavi s premoženjskim položajem staršev. Zato revizijsko sodišče ne podvomi v oceno, da so preživninske potrebe mladoletnih tožnikov, izražene z zneskoma 55.000,00 SIT (za sina) in 60.000,00 SIT (za hčer) mesečno, pravilno ugotovljene.

Od tu dalje je izpodbijana sodba izračun preživninskega prispevka staršev opravila ob upoštevanju rednih prejemkov zakonite zastopnice in toženca. Ugotovilo je, da je toženčev mesečni dohodek za približno eno tretjino višji od dohodka zakonite zastopnice, pri čemer pa imata oba približno enako možnost dodatnega zaslužka. Te dejanske ugotovitve (na revizijski stopnji so neizpodbojne - tretji odstavek 385. člena ZPP) so utemeljeno narekovale pravno presojo, da preživninska obveznost med staršema ne more biti razporejena s stališča določitve enakih prispevkov. Izpodbijana sodba je napravila prepričljiv izračun, po katerem bi, če bi obveljalo stališče sodišča prve stopnje o enakem preživninskem bremenu, zakonita zastopnica bila s preživljanjem otrok obremenjena preko mere in v nasprotju z določbo 129. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Toženčev prispevek naj bo torej višji za toliko, da bo za vsakega od otrok prispeval po 35.000,00 SIT na mesec. Obvelja, kar je povedalo sodišče druge stopnje, da od dneva določitve preživnine dalje mati tožnikov ne more več pričakovati, da bo toženec za preživljanje otrok prostovoljno prispeval poleg določene preživnine.

Izpodbijano sodbo je revizijsko sodišče preizkusilo tudi po uradni dolžnosti glede na določbo 386. člena ZPP, pri čemer je ugotovilo, da kršitev, ki jih mora po uradni dolžnosti upoštevati, v postopku ni bilo. Neutemeljeno revizijo je bilo treba zavrniti (393. člen ZPP).