Jedro

Iz vročilnice izhaja, da je bilo pisanje puščeno v hišnem predalčniku 9. 1. 2023. Kljub navedenemu datumu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila izpodbijana sodba toženi stranki dejansko vročena 7. 1. 2023. Četrti odstavek 142. člena ZPP namreč določa, da če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka, na kar je treba naslovnika v obvestilu opozoriti. Rok 15 dni (šteto od obvestila z dne 22. 12. 2022) se je iztekel 7. 1. 2023, zato je treba v skladu s fikcijo vročitve šteti, da je bila vročitev opravljena tega dne (in ne 9. 1. 2023, ko je vročevalec pisanje dejansko pustil v hišnem predalčniku).

Izrek

I. Pritožba se zavrže. II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 8 dni povrniti stroške odgovora na pritožbo v višini 279,99 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je dolžna tožena stranka tožeči stranki v roku 8 dni plačati 2.514,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 3. 2019 (I. točka izreka) ter pravdne stroške, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom (II. točka izreka).

2. Tožena stranka je zoper izpodbijano sodbo vložila pritožbo iz razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Pritožba je prepozna.

5. Ker se tožbeni zahtevek tožeče stranke nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, teče obravnavani gospodarski spor po prvem odstavku 495. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) po določbah postopka v sporih majhne vrednosti. O pritožbi je zato na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica. Tretji odstavek 458. člena ZPP določa, da se stranke zoper sodbo oziroma sklep, s katerim je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, lahko pritožijo v osmih dneh.

6. Iz vročilnice, pripete list. št. spisa 60, izhaja, da je vročevalec toženi stranki poskušal dne 22. 12. 2022 vročiti pismo z izpodbijano sodbo, a ob poskusu vročitve pisma ni bilo mogoče izročiti niti naslovniku, niti odraslemu članu gospodinjstva, zato je istega dne vročevalec v hišnem predalčniku tožene stranke pustil obvestilo z navedbo, kje je pismo in z navedbo roka 15 dni, v katerem ga mora prevzeti. Ker tožena stranka v tem roku ni prevzela pisanja, ji je bilo pisanje po preteku tega roka puščeno v hišnem predalčniku. Iz vročilnice izhaja, da je bilo pisanje puščeno v hišnem predalčniku 9. 1. 2023. Kljub navedenemu datumu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila izpodbijana sodba toženi stranki dejansko vročena 7. 1. 2023. Četrti odstavek 142. člena ZPP namreč določa, da če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka, na kar je treba naslovnika v obvestilu opozoriti. Rok 15 dni (šteto od obvestila z dne 22. 12. 2022) se je iztekel 7. 1. 2023, zato je treba v skladu s fikcijo vročitve šteti, da je bila vročitev opravljena tega dne (in ne 9. 1. 2023, ko je vročevalec pisanje dejansko pustil v hišnem predalčniku).

7. Osemdnevni rok za pritožbo zoper izpodbijano sodbo se je tako iztekel 15. 1. 2023. Tožena stranka je pritožbo vložila po faksu 17. 1. 2023 (list. št. spisa 63-68) in nato še priporočeno po pošti 19. 1. 2023 (list. št. spisa 74). Pritožba je bila torej vložena po preteku zakonskega roka in je prepozna (drugi odstavek 343. člena ZPP). Ker pritožbe ni zavrglo že sodišče prve stopnje (prvi odstavek 343. člena ZPP), jo je bilo treba zavreči ob preizkusu na drugi stopnji (prvi odstavek 346. člena ZPP).

8. Odločitev o zavrženju pritožbe vsebuje tudi zavrnitev priglašenih pritožbenih stroškov tožene stranke. V skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP pa mora tožena stranka tožeči stranki povrniti stroške odgovora na pritožbo. Le-te je pritožbeno sodišče odmerilo po priglašenem stroškovniku in v skladu z Odvetniško tarifo. Potrebni stroški tožeče stranke tako znašajo 375 točk za nagrado za odgovor na pravno sredstvo (tar. št. 22/1 OT),1 2 odstotka materialnih stroškov (tretji odstavek 11. člena OT) in 22 odstotkov DDV na odvetniške storitve (drugi odstavek 2. člena OT), skupaj torej 279,99 EUR.

1 Tožeča stranka je za odgovor na pritožbo priglasila 400 točk, a ji glede na preračun po vrednosti spora 2.514,40 EUR v skladu s tar. št. 19 in tar. št. 22/2 OT pripada 375 točk.