Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V fazi odločanja o odreditvi preiskave sodišče obstoja posameznih odločilnih dejstev ne presoja po načelu proste presoje dokazov in se tudi ne spušča v presojo verodostojnosti dokazov ter tehtanje nasprotujočih si dokazov v smislu drugega odstavka 355. člena ZKP. Sodišče namreč v tej fazi postopka oceni le, ali zbrani dokazi zadoščajo za utemeljen sum, da so osumljenci izvršili kaznivo dejanje. V zvezi s pojasnilom sodišča prve stopnje glede pravne opredelitve očitanega kaznivega dejanja in vztrajanju okrožnega državnega tožilca, da gre za kaznivo dejanje trgovine z ljudmi po 113. členu KZ-1 pa je dodati le, da bo končna pravna opredelitev dejanja mogoča šele v kasnejši fazi kazenskega postopka, ko se bodo izvajali dokazi, s katerimi se bo potrdila ali ovrgla teza tožilstva, da so osumljenci ravnali z oškodovanko na način, da je to moč razumeti kot trgovino z ljudmi.
Pritožbi okrožnega državnega tožilca se ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se na zahtevo okrožnega državnega tožilca z dne 16. 1. 2022 na podlagi prvega odstavka 167. člena Zakona o kazenskem postopku zoper osumljene: A. A., rojeno .... v A., stanujočo Ulica 1, EMŠO ........., državljanko A., B. B., rojenega .... v B., stanujočega Ulica 2, EMŠO ........., državljana B., in C. C., rojeno .... v C., stalno prijavljena za bivanje Ulica 3, začasno Ulica 4, EMŠO ........., državljanko C., opravi preiskava zaradi suma storitve kaznivega dejanja trgovine z ljudmi po drugem v zvezi s prvim odstavkom 113. člena v zvezi z drugim odstavkom 20. člena Kazenskega zakonika, storjenega s tem, da so se se A. A., B. B. in C. C. dogovorili, da bodo: - zaradi izkoriščanja prostitucije, - drugo osebo prepeljali in nastanili oziroma z osebo drugače razpolagali - pri tem so zlorabili odvisen in podrejen položaj te osebe in izkoristili njeno ranljivost, s tem, da sta se B. B. in A. A. v septembru 2021 na območju P., dogovorila, da bosta zaradi izkoriščanja prostitucije Č. Č., roj. ...., državljanke Č., izkoristila njeno ranljivost, saj je v Č. živela v katastrofalnih socialnih in ekonomskih razmerah ter je s pomočjo osebe D. D. pripotovala na Hrvaško, ter Č. Č. ponudila zaposlitev v družbi H., d.o.o. Nakar je B. B. glede na dogovor z A. A. in s sodelovanjem D. D. dne ... Č. Č. zaradi izkoriščanja prostitucije prepeljal iz Hrvaške v Slovenijo ter sta jo B. B. in A. A. zaradi izkoriščanja prostitucije nastanila na naslovu Ulica 5. V času prihoda in po nastanitvi ji je A. A. povedala, da bo v nočnem lokalu H. na naslovu Ulica 5, ki je bil tudi bordel, delala kot plesalka in prostitutka ter bo dobivala del zaslužka, ki ga bodo stranke plačevale za njene storitve in spolna dejanja.
A. A. je Č. Č. seznanila, da ima do nje dolg v znesku 1.500,00 EUR ter je zato njena last. V času njene nastanitve in izkoriščanja sta A. A. in C. C. nadzirali njeno gibanje ter ga zaradi izkoriščanja prostitucije občasno tudi omejevali ter tako zlorabili podrejen položaj Č. Č.
V nadaljevanju od nastanitve do ... sta A. A. in C. C. zaradi izkoriščanja prostitucije z zlorabo podrejenega položaja Č. Č. nadzirali njeno prostitucijo, jo izročali koristnikom prostitucije, ki so za prostitucijo plačevali najmanj 100,00 EUR ter skrbeli za to, da sta A. A. in C. C. pridobivali zaslužek od njene prostitucije.
Glede na dejstvo, da gre za kaznivo dejanje zoper človečnost, so A. A., B. B. in C. C. zaradi izkoriščanja prostitucije, torej s kršitvijo pravil mednarodnega prava, in sicer ratificirano in objavljeno mednarodno pogodbo kršili Konvencije OZN - Konvencijo o preprečevanju in odpravljanju trgovine z osebami in izkoriščanje prostituiranja drugih, ki v prvem in drugem členu določa zavezo države podpisnice po kaznovanju oseb, ki izkoriščajo prostitucijo drugih oseb in omogočajo izvajanje prostitucije drugih oseb v bordelih in drugih prostorih.
1. Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Mariboru (v nadaljevanju sodišče prve stopnje) je z izpodbijanim sklepom, po podanem nestrinjanju preiskovalne sodnice, na podlagi sedmega odstavka 169. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), zavrnil zahtevo za preiskavo, ki jo je okrožni državni tožilec vložil zoper osumljene A. A., B. B. in C. C. zaradi kaznivega dejanja trgovine z ljudmi po drugem v zvezi s prvim odstavkom 113. člena v zvezi z drugim odstavkom 20. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Po določbi prvega odstavka 96. člena ZKP je še odločilo, da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki osumljencev in nagrada njihovih zagovornikov, obremenjujejo proračun.
2. Zoper sklep se je pritožil okrožni državni tožilec zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kot navaja v uvodu pritožbe. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da zoper osumljence uvede preiskavo.
3. Na pritožbo okrožnega državnega tožilca so odgovorili zagovorniki vseh osumljencev, ki pritožbenemu sodišču predlagajo, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne.
4. Pritožba je utemeljena.
5. Okrožni državni tožilec sicer na več mestih zatrjuje obstoj bistvene kršitve določb postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, vendar je iz njegove obrazložitve razbrati, da po vsebini graja dejanske zaključke sodišča prve stopnje v zvezi z neobstojem utemeljenega suma osumljencem očitanega kaznivega dejanja. V tem mu je pritrditi, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.
6. Primarno je poudariti, da je po določbi prvega odstavka 167. člena ZKP eden od pogojev za začetek preiskave obstoj utemeljenega suma, da je določena oseba storila kaznivo dejanje. Procesni zakon zahteva utemeljen sum pri odločanju o priporu, o uvedbi preiskave in v postopku obtoževanja. Gre za pravni standard, za katerega zakon ne predpisuje meril, prav tako ne predpisuje dokaznih standardov. Zato jih s posameznimi odločitvami ustvarja ustavna in sodna praksa. Toda utemeljen sum lahko izvira le iz retrospektivno prognostičnega sklepanja, ki vselej temelji na danih dejstvih, iz katerih izhaja določena stopnja verjetnosti, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Takšna verjetnost pa se presoja z vidika sporočljivosti in preverljivosti posameznih dejstev. V fazi odločanja, ali naj se začne zoper določeno osebo preiskava, je treba izhajati iz njenega namena, predpisanega v drugem odstavku 167. člena ZKP, in sicer da se med njeno izvedbo zberejo dokazi in podatki, ki so potrebni za odločitev, ali naj se vloži obtožnica ali ustavi postopek. Slednje pomeni, da za presojo obstoja utemeljenega suma ni potrebno, da so v predkazenskem postopku zbrani vsi dokazi, pač pa ugotovljena tista dejstva in zbrani tisti dokazi, ki utemeljujejo sklepanje, da je določena oseba storila kaznivo dejanje. Pri presoji utemeljenega suma preiskovalni sodnik upošteva vsebino dokazov ter iz njih izhajajoča dejstva in na njihovi podlagi sklepa, ali je izkazana potrebna stopnja verjetnosti, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Ne more pa presojati verodostojnosti posameznih nasprotujočih si dokazov, ker je takšna ocena vselej pridržana glavni obravnavi, če v nadaljnjem postopku pride do njene izvedbe.1
7. Iz vsebine obrazložitve izpodbijanega sklepa je razvidno, da je sodišče prve stopnje zahtevo za preiskavo zavrnilo, ker ni podan utemeljen sum, da bi osumljenci storili kaznivo dejanje trgovine z ljudmi po drugem v zvezi s prvim odstavkom 113. člena v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1. Pojasnilo je, da je oškodovanka Č. Č. v Slovenijo prišla na lastno željo, ter da je osumljeni B. B. ni povabil, temveč je na prošnjo oškodovanke in njegove takratne partnerke le pristal na oškodovankin prihod in ji pri njem pomagal. Prav tako niti oškodovanka niti druge zaslišane priče osumljenega B. B. ne bremenijo, da bi nagovarjal ali prisiljeval oškodovanko k prostituiranju v klubu H. in da bi iz tega naslova imel kakšno premoženjsko korist. Glede osumljene C. C. je ocenilo, da ni izkazano, da bi slednja nadzirala gibanje oškodovanke in ga zaradi izkoriščanja prostitucije občasno omejevala ter tako zlorabila njen podrejen položaj ali celo pridobivala zaslužek od njene prostitucije. Po presoji sodišča prve stopnje pa tudi dogovor med osumljenci, kot je naveden v opisu dejanja, ni izkazan. Prav tako ni izkazano, da bi se osumljena A. A. in B. B. dogovorila, da bosta izkoristila oškodovankino ranljivost, izvirajočo iz socialnih in ekonomskih razmer njenega bivanja v Č., saj jo je osumljeni B. B. spoznal v Kolumbiji ter ni videl v kakšnih razmerah je živela v Č. Ob tem pa, četudi je bila oškodovanka dejansko prisiljena k prostituiranju, njenega morebitnega prostituiranja ni mogoče obravnavati v okviru kaznivega dejanja trgovine z ljudmi, ker niso podani objektivni in subjektivni znaki tega kaznivega dejanja.
8. Takšne zaključke tudi po presoji pritožbenega sodišča utemeljeno graja okrožni državni tožilec, ki opisanemu nasprotuje in v jedru svojih navedb, ob sklicevanju na predloženo gradivo, zatrjuje, da je utemeljen sum, ki se zahteva za uvedbo preiskave, zoper vse osumljence v konkretnem primeru podan. O obstoju utemeljenega suma je namreč sklepati na podlagi kazenske ovadbe E. E., navedb, podanih pred policisti ter tekom nujnih preiskovalnih dejanj zaslišanih Č. Č., F. F. in G. G. ter listinske dokumentacije v spisu. E. E. je ob podaji ustne kazenske ovadbe opisala samo dogajanje v lokalu H., kakor tudi vloge posameznih storilcev. Slednja je navedla, da je v avgustu 2021 spoznala A. A. in B. B. Nato je občasno čistila njuno stanovanjsko hišo, kjer je živelo tudi dekle iz Dominikanske Republike po imenu G., ki bi naj bila takrat partnerica B. B. E. E. je v dogovoru z A. A. čistila tudi nočni klub H., kjer je opazila, da so tam živela štiri dekleta, ki so govorila španski jezik, ter da so v sobah izvajale prostitucijo. Nadalje je navedla še, da so vrata vedno zaklenjena in da ženske nimajo možnosti same priti iz hiše, razen ko je čistila, takrat pa je zmeraj nekdo od lastnikov H. gledal, da nihče ne zapusti hiše. Navedbe E. E. so vsebinsko potrjene z izjavami oškodovanke Č. Č. ter G. G. in F. F., ki so opisale tudi, da jih je osumljena A. A. ves čas nadzirala, osumljena C. C. pa ji je poročala o dogajanju v lokalu. Oškodovanka Č. Č. je pojasnila, da ji je osumljena A. A. naročila, kaj mora delati, do nje pa je bila tudi fizično nasilna, prav tako ji je povedala, da ima do nje dolg v višini 1.500,00 EUR, ter da je zato njena last. Za spolni odnos je zaslužila 200,00 EUR, vendar ji je od tega osumljena A. A. plačala le 100,00 EUR. Osumljena A. A. je oškodovanko tudi vlekla iz postelje, da bi imela spolne odnose s stranko in jo pri tem zaklenila v sobo. Nadalje je oškodovanka še pojasnila, da je bila osumljena C. C. lutka v rokah A., kateri je o vsem poročala, medtem ko ji je osumljeni B. B. priskrbel kondome. Po navedbah oškodovanke je osumljena C. C. o vsem poročala osumljeni A. A., tako ji je tudi rekla, da v kolikor ne bo šla s stranko v sobo, bo o tem povedala A., katere jo je bilo strah. V zvezi z osumljenim B. B. je oškodovanka pojasnila, da je bil partner G. G., na pobudo katere se je odločila, da bo prišla plesati v Slovenijo, da pa je osumljenec B. B. prišel na Hrvaško, če bi slučajno „šlo kaj narobe na meji“. Po prihodu v Slovenijo pa je bila dva dni v hiši od A. oziroma B. Enako izhaja tudi iz navedb G. G. in F. F., ki sta navedle, da je A. A. nadzorovala in omejevala punce, da je bila „šefica“, ki je vsaki povedala, kaj mora početi, tudi imeti spolne odnose, saj je sicer grozila, da jim bodo vzeli vize. G. G. pa je tekom nujnih preiskovalnih dejanj povedala še, da je B. (op. osumljeni B. B.) plačal za letalsko karto Č. na Hrvaško, zato ker, ko sta bila z D. v Kolumbiji je D. plačal vse stroške, tako pa mu je B. nekako vrnil denar. D. je tudi prosil za 1.500,00 EUR zaradi Č., rekel je, da je zelo veliko zapravil za njo, s tem da jo je pripeljal oziroma da jo je tukaj vzdrževal in naj tako vsaj imajo nekaj od tega. Tako je A. A. D. D. dala 1.500,00 EUR za Č. Č., da je ta prišla delat v H., zato si je A. lastila Č. G. G. je ob tem še navedla, da sta spolne odnose s strankami urejale C. (op. osumljena C. C.) in A., pri čemer so s strankami imele spolne odnose C. in Č., vendar slednja ne ker bi tako želela, temveč ker so ji stalno grozili z vizo. Tudi G. G. pa je A. A. nagovarjala k spolnim odnosom.
9. Iz ovadbe E. E., navedb oškodovane Č. Č. ter F. F. in G. G. tako izhaja, da je bil lokal H. bordel, kjer so ranljiva dekleta nudila prostitucijo, katero so storilci izkoriščali. Iz zgoraj navedenega pa je po presoji pritožbenega sodišča podan utemeljen sum, da naj bi osumljenci storili kaznivo dejanje, opisano v zahtevi za opravo preiskave. Tako je torej podan utemeljen sum, da sta se osumljena B. B. in A. A. dogovorila, da bosta zaradi izkoriščanja prostitucije Č. Č. izkoristila njeno ranljivost ter ji ponudila zaposlitev v družbi H., na način, da jo je osumljeni B. B. v skladu z dogovorom z osumljeno A. A. in s sodelovanjem D. D. pripeljal iz Hrvaške v Slovenijo, kjer sta jo nastanila na naslovu Ulica 5, osumljena A. A. pa ji je povedala, da bo v nočnem času v lokalu delala kot plesalka in prostitutka in bo na ta način odplačala dolg do A. A. Slednje namreč izhaja iz izpovedbe oškodovanke Č. Č. ter G. G. Iz zgodovinskega izpisa iz sodnega/poslovnega registra AJPES pa izhaja, da je bila osumljena A. A. med drugim družbenica družbe H. d.o.o., osumljeni B. B. pa prokurist. Prav tako je podan utemeljen sum, da sta C. C. in A. A. nadzirali gibanje oškodovane Č. Č. ter ji zaradi izkoriščanja prostitucije tudi občasno omejevali gibanje ter tako zlorabili odvisen in podrejen položaj oškodovanke, prav tako pa sta nadzirali njeno prostitucijo in jo izročali koristnikom prostitucije, na tak način pa pridobivali zaslužek. Navedeno je namreč mogoče zaključiti na podlagi kazenske ovadbe E. E. ter navedb Č. Č., F. F. in G. G. Slednje so tekom nujnih preiskovalnih dejanj, kot tudi zaslišane pred policijo pojasnile vloge osumljenih A. A. in C. C., pri čemer so navedle, da je osumljenka A. A. nadzorovala in omejevala punce in se do njih grdo obnašala, prav tako jim je določala, kaj morajo početi, medtem ko so glede osumljene C. C. navedle, da je slednja ravnala po navodilih osumljene A. A., ji o vsem poročala in tudi od strank sprejemala denar, ki ga je dajala v posebno blagajno. O aktivnih vlogah osumljenih A. A. in C. C. pa je sklepati tudi na podlagi kazenske ovadbe E. E., ki je pojasnila, da ji je C. (op. osumljenka C. C.) dne 10. 1. 2022 preden je začela delati, naročila, da ne sme odpirati in odklepati vrat stopnišča in sob, kjer dekleta stanujejo, tudi če bi slučajno trkale in klicale. V tej zvezi je še navedla, da C. dela v klubu kot natakarica, ki v lokal tudi spušča, po telefonu vnaprej najavljene, naročene stalne stranke. Ob tem je opisala še dogodek, ko je osumljena A. A. vsa dekleta našla v eni sobi, pri čemer je začela vpiti na nje, nato pa je po telefonu nekoga poklicala, najverjetneje B. B. in mu povedala, da tako več ne gre, ter da naj poišče nekoga, da bo še isti dan eno od deklet odpotovalo domov. Po A. klicu je v hišo prišel B. B., kasneje pa še dva varnostnika z namenom, da eno od deklet spravita ven iz hiše. C. C. pa je E. E. omenila, da je dekle, ki mora domov za njih neuporabno, da kvari njihov ugled in moškim ne nudi spolnih uslug. Ob predstavljenih navedbah pa ne gre prezreti še uradnega zaznamka o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah kaznivega dejanja z dne ..., ki je priloga kazenske ovadbe, iz katerega je razvidno, da je Č. Č. ob vstopu policistov, ki so opravljali hišno preiskavo, pričela jokati, hlastati po zraku in iskati pozornost ter zavetje, pri čemer je policista prijela za roko ter ga hotela objeti, osumljena C. C. pa jo je vlekla nazaj k sebi na posteljo. Zaključki o utemeljenem suma pa nenazadnje temeljijo tudi na listinskih dokazih, in sicer na korespondenci osumljene A. A. z drugimi osebami, ki je priloga poročila o dopolnitvi kazenske ovadbe in iz katerih izhaja ponujanje oškodovane Č. Č. drugim osebam. Po navedenem je tako mogoče utemeljeno sklepati, da se je z oškodovano Č. Č. razpolagalo na način, da je bila izročana uporabnikom prostitucije in je bila v zvezi s prostitucijo nadzorovana preko časa, okolja, kot tudi svobode gibanja, kot to izpostavlja okrožni državni tožilec.
10. O obstoju utemeljenega suma glede vloge osumljenega B. B. pri obravnavanem kaznivem dejanju pa je med drugim sklepati še na podlagi navedb oškodovane Č. Č. Slednja je sicer povedala, da je bil osumljeni B. B. partner G. G., na pobudo katere se je odločila, da bo prišla plesati v Slovenijo, da pa je osumljenec B. B. prišel na Hrvaško, če bi slučajno „šlo kaj narobe na meji“. Po prihodu v Slovenijo je bila dva dni v hiši od A. oziroma B. Enako izhaja tudi iz navedb G. G., ki je ob tem še pojasnila, da je bila partnerka od B. B. in da sta Č. Č. spoznala v Kolumbiji. V takšnih navedbah je po presoji pritožbenega sodišča razbrati aktivno vlogo osumljenega B. B., da je Č. Č. prišla v Slovenijo, kjer je bila sprva nastanjena v stanovanjski hiši osumljenih A. A. in B. B., nato pa v lokalu H., na naslovu Ulica 5 ter posledično obstoj utemeljenega suma. Pritožbeno sodišče ob tem poudarja, da četudi osumljeni B. B. ni osebno videl, kje in v kakšnih razmerah je oškodovanka živela, v tej fazi postopka ne more pomeniti, da utemeljen sum _a priori_ ni podan. Še zlasti upoštevaje splošno razgledanost oziroma poznavanje razmer v Č., kot to izpostavlja okrožni državni tožilec. Nenazadnje pa je očitno tudi osumljeni B. B. bil v Č. in tedaj imel kontakt z osumljeno A. A., kar je mogoče razbrati iz korespondence med osumljenima B. B. in A. A., priložene k poročilu o dopolnitvi kazenske ovadbe, ko je B. B. A. A. poslal sporočilo s tremi fotografijami, pri čemer je na eni tudi oškodovana Č. Č., osumljeni B. B. pa je pripisal „danes smo prišli čez mejo iz Č.“. Da so določeni pogovori oziroma dogovarjanje med osumljenima B. B. in A. A. bili ravno v zvezi z oškodovanko, pa je razvidno tudi iz obrazcev s podatki oškodovanke (l. št. 957), ki jih je osumljeni B. B. poslal osumljeni A. A. Nenazadnje pa iz uradnih zaznamkov osumljene C. C. kot tudi iz uradnega zaznamka osumljenega B. B. izhaja, da je slednji oškodovanko pripeljal v Slovenijo. Iz uradnega zaznamka osumljenega B. B. pa še, da je osumljena A. A. Č. Č. uredila dovoljenje za prebivanje ter vso dokumentacijo. V zvezi s pojasnjenim pritožbeno sodišče le opozarja, da je uradni zaznamek o izjavi osumljenca, sestavljen na podlagi šestega odstavka 148. člena ZKP, dopustno uporabiti kot podlago za nadaljnjo zbiranje dokazov na procesno veljaven način. Gre za izjavo osumljenca o kaznivem dejanju, ki jo osumljenec poda po prejetem pouku iz četrtega odstavka 148. člena ZKP in po tem, ko se odloči, da jo bo podal brez navzočnosti zagovornika, policija pa jo zaradi razjasnitve relevantnih dejstev zapiše. Na vsebino tako podanih izjav, pa se lahko opirajo odločbe do izdaje sodbe, s tem da se izjave ne sme uporabiti samostojno, temveč le v povezavi z že zbranimi drugimi dokazi in podatki.2
11. Glede na navedeno je zbrano gradivo takšne kvalitete, da omogoča zaključek o obstoju utemeljenega suma osumljencem očitanega kaznivega dejanja, torej je verjetnost, da so osumljenci storili očitano kaznivo dejanje večja, kot da ga niso. Ob tem je poudariti še, da očitano kaznivo dejanje trgovine z ljudmi vsebuje alternativno določena izvršitvena ravnanja, kar pomeni, da ni potrebno, da bi vsakemu osumljencu bila očitana prav vsa ravnanja. Če se posamezni očitki tekom preiskave ne bodo potrdili v smeri potrebnega dokaznega standarda za nadaljnjo postopanje, pa bo opis kaznivega dejanja seveda potrebno prečistiti in tekom preiskave izvedenim ter razpoložljivim dokazom ustrezno prilagoditi. Tako bo sodišče prve stopnje v tej zvezi pridobilo podatke in dokaze, na okrožnem državnem tožilcu pa bo breme, da nato ustrezno presodi pravno opredelitev dejanja, vključno z vsemi oblikami udeležbe. Pri tem pritožbeno sodišče izpostavlja še razlikovalni element med kaznivima dejanjema trgovine z ljudmi po 113. členu KZ-1 in zlorabo prostitucije po 175. členu KZ-1, ki je v ugotovitvi stopnje suverenosti oškodovanke, dekleta, ki se je prostituiralo in kakšna je bila njena dejanska spolna samoodločba pri ugotovljenem prostituiranju. Povedano drugače, ali je imele možnost, da sama določa tudi pravila prostituiranja ter ali je bila oškodovanka objekt ali subjekt dejstvenih opisov kaznivega dejanja, pri čemer so spolna samoodločba, ekonomski interes, prosto razpolaganje s prihodi in odhodi iz prostorov, kjer se nudijo plačljive spolne usluge, možnost zavrnitev strank, okoliščine, ki ne utemeljujejo obstoja kaznivega dejanja trgovine z ljudmi po 113. členu KZ-1, ampak (le) kaznivo dejanje zlorabe prostitucije po 175. členu KZ-1. 3
12. Ob pojasnjenem je izpostaviti še, da v fazi odločanja o odreditvi preiskave sodišče obstoja posameznih odločilnih dejstev ne presoja po načelu proste presoje dokazov in se tudi ne spušča v presojo verodostojnosti dokazov ter tehtanje nasprotujočih si dokazov v smislu drugega odstavka 355. člena ZKP. Sodišče namreč v tej fazi postopka oceni le, ali zbrani dokazi zadoščajo za utemeljen sum, da so osumljenci izvršili kaznivo dejanje. V zvezi s pojasnilom sodišča prve stopnje glede pravne opredelitve očitanega kaznivega dejanja in vztrajanju okrožnega državnega tožilca, da gre za kaznivo dejanje trgovine z ljudmi po 113. členu KZ-1 pa je dodati le, da bo končna pravna opredelitev dejanja mogoča šele v kasnejši fazi kazenskega postopka, ko se bodo izvajali dokazi, s katerimi se bo potrdila ali ovrgla teza tožilstva, da so osumljenci ravnali z oškodovanko na način, da je to moč razumeti kot trgovino z ljudmi. V tej zvezi je še opozoriti na posebno pazljivost pri subsumpciji očitanih ravnanj osumljencev pod zakonski dejanski stan enega od teh kaznivih dejanj. Določbi 113. člena KZ-1 in 175. člena KZ-1 imata namreč vsebinsko podoben zakonski znak, prva »zaradi izkoriščanja prostitucije«, druga »zaradi izkoriščanja sodeluje pri prostituciji druge osebe«. Kaznivo dejanje trgovine z ljudmi opis dejanja dopolnjuje z zahtevo, da se z osebo na določen način razpolaga ali se jo kupi, prevzame, nastani, prepelje, proda, izroči, novači, menja, prenaša nadzor nad njo ali pri teh ravnanjih posreduje. To kaznivo dejanje torej določa dodaten zakonski znak, vendar si na drugi strani tudi »izkoriščanja zaradi sodelovanja pri prostituciji«, kot zakonskega znaka iz 175. člena KZ ni mogoče zamisliti brez vsaj minimalne podrejenosti oškodovanke, ki izvaja prostitucijo, storilcu, ki zaradi izkoriščanja pri tem sodeluje, s tem pa storilec v določeni meri tudi razpolaga z oškodovanko.4
13. Po obrazloženem je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi okrožnega državnega tožilca in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je odločilo, da se zoper osumljene A. A., B. B. in C. C. opravi preiskava v smeri storitve kaznivega dejanja trgovine z ljudmi po drugem v zvezi s prvim odstavkom 113. člena v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1. Ob tem pritožbeno sodišče dodaja, da je namen preiskave, da se v njej razčistijo okoliščine in pridobijo predlagani dokazi. Na ta način bo imel okrožni državni tožilec podlago za odločitev, ali sploh in zoper katerega osumljenca bo vložil obtožni akt, pri čemer bo upoštevaje v preiskavi izvedene dokaze kaznivo dejanje tudi ustrezno pravno opredelil. 14. Sklep pritožbenega sodišča temelji na določbi tretjega odstavka 402. člena ZKP.
1 Sodba Vrhovnega sodišča RS I Ips 10349/2009-154 z dne 14. 7. 2011. 2 Sodba Vrhovnega sodišča RS XI Ips 17327/2021 z dne 2. 9. 2021. 3 Tako tudi sodba VSL II Kp 11523/2016 z dne 14. 12. 2018. 4 Sodba Vrhovnega sodišča RS XI Ips 11586/2015-241 z dne 24. 4. 2015.