Jedro

Če je s prvostopenjsko sodbo upravni akt odpravljen in zadeva vrnjena v ponoven postopek, proti taki sodbi revizija ni dopustna in se jo zavrže.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka (1) V postopku prijave znamke za znak „...“ glede blaga iz razredov 1, 2, 16 in 40 po mednarodni klasifikaciji, sprejeti z Nicejskim aranžmajem o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamk (Uradni list SFRJ-MP, št. 51/74, in Uradni list RS, št. 9/92 – v nadaljevanju: NK), je tožeča stranka kot imetnica prej registriranih znamk vložila ugovor, ki ga je tožena stranka zavrnila z odločbo z dne 18.2.2004. To odločbo je tožeča stranka izpodbijala v upravnem sporu.

(2) Sodišče prve stopnje je tej tožbi z uvodoma navedeno sodbo ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v nov postopek.

(3) Tožena stranka v pritožbi (ki se obravnava kot revizija) proti sodbi sodišča prve stopnje uveljavlja razlog zmotne uporabe materialnega prava in Vrhovnemu sodišču predlaga, naj ugodi reviziji in razveljavi sodbo sodišča prve stopnje ter potrdi odločbo tožene stranke, oziroma podredno, naj vrne zadevo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

(4) Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki je v odgovoru predlagala njeno zavrnitev in potrditev izpodbijane sodbe, ter prizadeti stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Razlogi za zavrženje revizije (5) Dne 1.1.2007 je začel veljati nov Zakon o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, in 26/07, sklep Ustavnega sodišča RS, opr. št. U-I-69/07-9 z dne 15.3.2007 – ZUS-1), ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da se glede pravnih sredstev zoper izdane odločbe sodišča uporabljajo določbe ZUS-1 in da se vložene pritožbe glede na kriterije, določene v drugem odstavku 107. člena ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe ali kot revizije. V tem sporu vložena pritožba ne izpolnjuje pogojev za pritožbo po drugem odstavku 107. člena ZUS-1 ter se zato obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija. Glede na navedeno določbo je izpodbijana sodba postala pravnomočna dne 1.1.2007. (6) Na Vrhovnem sodišču se je uveljavilo stališče, da je revizija dopustna le zoper tiste sodbe, s katerimi je bil postopek odločanja v upravni zadevi zaključen, ne pa tudi zoper tiste prvostopenjske sodbe, s katerimi je bila, kakor v obravnavani zadevi, pravnomočno odpravljena odločba tožene stranke (primerjaj sklepe v zadevah X Ips 282/2006, X Ips 1104/2006 in X Ips 287/2007). Takšno stališče se utemeljuje z naslednjim: V primerih, ko se upravna odločba odpravi, se odpravijo tudi pravne posledice, ki so iz nje nastale (tretji odstavek 64. člena ZUS-1), in se upravna zadeva vrne v stanje, ko o pravici, obveznosti in pravni koristi tožnika še ni (dokončno) odločeno. Za take primere je v četrtem odstavku 64. člena ZUS-1 določeno, da mora tožena stranka postopek ponovno voditi in ga čimprej zaključiti z izdajo nove odločbe. ZUS-1 pa tožeči stranki tudi omogoča, da sproži upravni spor zaradi molka organa (drugi odstavek 28. člena ZUS-1), če ta v določenem času ne bi ravnal po pravnomočni sodbi. Navedenih učinkov pravnomočne sodbe vložena revizija ne more zadržati, kajti ZUS-1 določa učinke zadržanja samo v zvezi z izvršljivostjo sodbe (84. člen).

Upravni organ je v ponovljenem postopku sicer vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka (četrti odstavek 64. člena ZUS-1), vendar ima po presoji Vrhovnega sodišča možnost odločiti tudi v nasprotju s pravnim mnenjem in stališči prvostopenjskega sodišča, če ima za to utemeljene razloge, k čemur ga zavezuje načelo zakonitosti.

V primeru vrnitve zadeve upravnemu organu v ponovno odločanje ostaja izid do nove odločitve pristojnega organa negotov in zato še ni mogoče ugotoviti, kdo bo imel posledično pravni interes do sodnega varstva. Pravni interes za revizijo je podan, če jo vloži revident, ki si z odločitvijo lahko izboljša svoj pravni položaj. V obravnavani zadevi ima revident položaj organa, ki je po zakonu pristojen za ponovno odločanje v zadevi. Te dolžnosti pa ni mogoče enačiti s pravnim interesom za revizijo. Poleg tega bi bilo nedopustno podvajanje sodnega varstva pred upravnim sodiščem (vložitev morebitne tožbe zaradi molka pristojnega organa) in sočasnega revizijskega postopka pred Vrhovnim sodiščem. Revizija zato skladno s tretjim odstavkom 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.

(7) Navedeno stališče se je v praksi Vrhovnega sodišča ustalilo. Ker ga sprejema tudi ta senat, je revizijo kot nedovoljeno zavrgel (89. člen ZUS-1).