Jedro

Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da tožnik nastanka težko nadomestljive škode ni izkazal. V predlogu je podal le navedbe, da je ostal brez sredstev za preživljanje, ker ni upravičen do nadomestila za primer brezposelnosti, in da je zunajzakonska partnerica brezposelna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, da (1) je toženka dolžna tožniku od 11. 9. 2023 dalje plačevati nadomestilo plače v višini 878,47 EUR, in sicer za september 2023 v višini 322,10 EUR, za nadaljnje mesece pa v višini 878,47 EUR, dokler traja spor o nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja, (2) da se za primer neupoštevanja obveznosti iz prejšnje točke določi denarna kazen v višini 500,00 EUR in se za vsako nadaljnjo kršitev izreče v višjem znesku, (3) da navedena začasna odredba velja do pravnomočne odločitve, (4) da ugovor zoper sklep o začasni odredbi ne zadrži njene izvršitve in (5) da je dolžna toženka tožniku plačati stroške postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper navedeni sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik. Navaja, da sodišče prve stopnje pri odločanju ni upoštevalo odločbe ZZZS z dne 30. 8. 2023. Na dan odločanja sodišča je ZZZS izdal odločbo z dne 26. 9. 2023, da je tožnik od 30. 9. 2023 zmožen za delo. Zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je ostal brez sredstev za preživljanje, od 30. 9. 2023 ni več upravičen do nadomestila za čas začasne nezmožnosti za delo. V zvezi s tem mu nastaja težko nadomestljiva škoda. Njegova zunajzakonska partnerica je brezposelna. Iz odločbe CSD izhaja premoženjsko stanje tožnika in zunajzakonske partnerice, ki je deloma zmotno. Iz sklepa Okrajnega sodišča v Tolminu z dne 5. 1. 2023, ki ga prilaga, je razvidno, da zunajzakonska partnerica ni solastnica nepremičnin. Sodišče prve stopnje bi v zvezi s tem lahko po uradni dolžnosti preverilo podatke v zemljiški knjigi. Že samo dejstvo, da je ostal brez sredstev za preživljanje, pomeni nastanek težko nadomestljive škode. Znesek v višini 105,90 EUR, ki ga prejema njegova zunajzakonska partnerica, ne zadošča niti za plačilo položnic in prehrane, kar je splošno znano dejstvo. Tožnik pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje preizkusilo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s 366. členom ZPP je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v tej določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo navedenih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in da je sprejelo materialnopravno utemeljeno odločitev.

5. Tožnik je predlog za izdajo začasne odredbe utemeljeval z izpolnjenim pogojem po drugem in tretjem odstavku 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ; Ur. l. RS, št. 51/98 in nadalj.; pravilno: drugi in tretji alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ). Drugi odstavek 272. člena ZIZ določa, da mora upnik verjetno izkazati eno od naslednjih predpostavk: - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena; - da je začasna odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile in nastanek težko nadomestljive škode; - da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku. V pritožbi tožnik pravilni presoji sodišča prve stopnje, da ni izkazal za verjetno, da toženka z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpela hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale njemu, niti ne oporeka.

6. Tožnik je glede zunajzakonske partnerice v predlogu za izdajo začasne odredbe z dne 22. 9. 2023 navedel le, da je brezposelna. Predložil je odločbo Centra za socialno delo (CSD) A. z dne 23. 5. 2023, iz katere izhaja, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, da je solastnica številnih nepremičnin. Pritožbene navedbe, da je odločba CSD zmotna, so kot novote neupoštevne (prvi odstavek 337. člena ZPP), enako velja za predloženi sklep Okrajnega sodišča v Tolminu z dne 5. 1. 2023, pri čemer tožnik pogoja nekrivde, da navedb ni podal oziroma listine ni predložil pravočasno, niti ne utemelji. Sodišču prve stopnje v pritožbi neutemeljeno očita, da ni po uradni dolžnosti preverilo podatkov v zemljiški knjigi, saj tega ni bilo dolžno storiti. Tožnik je bil tisti, ki bi moral v zvezi z nastankom težko nadomestljive škode podati navedbe (in jih izkazati). Preiskovalno načelo je v 34. členu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004 in nadalj.) določeno le za primer, če sodišče po izvedbi vseh dokazov, ki so jih predlagale stranke, ne more ugotoviti dejstev, ki so pomembna za odločitev.

7. Sodišče prve stopnje je upoštevalo odločbo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) z dne 30. 8. 2023, saj je, kot je razvidno iz obrazložitve sklepa, prav na njeni podlagi ugotovilo, da je bil tožnik v času odločanja začasno nezmožen za delo (in prejemnik nadomestila s strani ZZZS). Morebitne spremembe glede zmožnosti za delo in prejemanja nadomestila s strani ZZZS, kar bi se ugotovilo na podlagi v pritožbi predložene odločbe ZZZS z dne 26. 9. 2023, do katerih bi prišlo po izdaji izpodbijanega sklepa (od 30. 9. 2023), za odločitev niso bistvene. Sodišče prve stopnje o utemeljenosti predloga za izdajo začasne odredbe odloča glede na dejstva, ki so podana v času odločanja. Morebitna kasnejša dejstva so eventualno le dejanska podlaga novega predloga.

8. Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da tožnik nastanka težko nadomestljive škode ni izkazal. V predlogu je podal le navedbe, da je ostal brez sredstev za preživljanje, ker ni upravičen do nadomestila za primer brezposelnosti, in da je zunajzakonska partnerica brezposelna. Navedba, da je ostal brez sredstev za preživljanje, je deloma v nasprotju z dejstvi, ki izhajajo iz predloženih listin (prejemanje nadomestila s strani ZZZS), in pritožbeno navedbo, da je edini prejemek zunajzakonske partnerice v višini 105,90 EUR, v vsakem primeru pa to samo po sebi ne pomeni, da mu nastaja težko nadomestljiva škoda, kot neutemeljeno poudarja v pritožbi. V pritožbi zatrjevanega dejstva, da znesek v višini 105,90 EUR ne zadošča niti za plačilo položnic in prehrane (ki bi bilo splošno znano), v predlogu za izdajo začasne odredbe ni navedel, da bi ga sodišče prve stopnje pri odločanju lahko upoštevalo.

9. Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).