Jedro

V tej zadevi je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča zahteva za izločitev izvedenca dr. A.A. podana prepozno.

Po pridobitvi izvedenskega mnenja Komisije za fakultetna izvedenska mnenja pri B. fakulteti v C., v sestavi specialist medicine dela prometa in športa in specialista nevrologa, da je pri tožnici podana III. kategorija invalidnosti zaradi posledic bolezni od 22. 1. 2019 dalje, ker ni zmožna za delo na delovnem mestu, na katerem dela, to je kuharski pomočnik, s polnim delovnim časom in delovnim naporom, ki ne poslabša njene invalidnosti, pa je zmožna opravljati drugo delo v svojem poklicu oziroma delo na drugem delovnem mestu z omejitvami: delo izmenoma stoje, sede in s hojo, brez dolgotrajnih in pogostih prisilnih drž ter globokih predklonov ledvene hrbtenice, z ročnim premeščanjem bremen do 7 kg, je sodišče prve stopnje utemeljeno tožničin tožbeni zahtevek zavrnilo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo primarni in podredni tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke št. ... z dne 30. 7. 2019 in št. ... z dne 20. 2. 2019 in da se tožnico razvrsti v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni od 22. 1. 2019 dalje in se ji od tega dne dalje prizna pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega po 4 ure dnevno, 20 ur tedensko z omejitvami: delo izmenoma stoje, sede in s hojo, brez daljših prisilnih drž ter globokih predklonov ledvene hrbtenice, z ročnim premeščanjem bremen do 7 kg, brez ponavljajočih obremenitev ter pravica do delnega nadomestila, o odmeri in izplačevanju katerega mora v roku 30 dni po pravnomočnosti sodbe s posebno odločbo odločiti tožena stranka, ter da ji je pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega dolžan zagotoviti stranski intervenient in da naj se kontrolni pregled opravi čez 3 leta. Obenem je sklenilo, da tožnica in stranski intervenient sama krijeta svoje stroške postopka.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Navaja, da sodišče iz dveh razlogov obrazlaga zavrnitev tožničine zahteve za izločitev izvedenca prim. prof. dr. A.A., enega od treh članov Komisije za fakultetna izvedenska mnenja pri B. fakulteti, katera je dne 25. 7. 2020 izdelala izvid in mnenje ter dne 12. 11. 2020 sestavila odgovor izvedenca. Oba razloga sodišča ne vzdržita kritične ocene in sta dejansko in procesno zgrešena. Ne drži, da bi bila zahteva za izločitev izvedenca A.A. prepozna, pa tudi vsebinski razlogi sodišča o neizločitvi izvedenca so napačni. Za ugotovitev delazmožnosti tožnice v obravnavanem obdobju je sodišče na naroku dne 11. 3. 2020 dopustilo dokaz s postavitvijo izvedenskega organa Komisije za fakultetna izvedenska mnenja pri B. fakulteti Univerze v C.. Z dokaznim sklepom niso bili imenovani posamezni člani Komisije za fakultetna izvedenska mnenja, zato tožnica ni mogla vedeti, kateri medicinski strokovnjaki jo bodo sestavljali. Tudi sklep z dne 11. 3. 2020, ki ga je tožnica prejela 28. 5. 2020, ni poimensko vseboval članov izvedenske komisije oziroma organa. Šele 3. 6. 2020 je tožnica od sodišča prejela obvestilo predsednika Komisije za fakultetna mnenja, da je med imenovanimi člani te komisije tudi dr. A.A., specialist medicine dela. Tožnica ob prejemu obvestila ni imela nikakršnega dvoma v pristranskost izvedenca, saj tedaj ni vedela ali izvedela za kakršnekoli razloge za njegovo izločitev. Tožnica je dne 21. 8. 2020 prejela izvid in mnenje Komisije za fakultetna izvedenska mnenja z dne 25. 7. 2020, ki je bilo res zanjo neugodno. Z vlogo z dne 2. 9. 2020 je zaprosila sodišče, da pozove vse tri člane Komisije, da podajo pisne izjave v spis, da na kakršenkoli način niso sodelovale in bile povezane ali pa sodelujejo in so povezane s toženo stranko, tudi pri delu katerekoli invalidske komisije. V izvidu in mnenju Komisije za fakultetna izvedenska mnenja z dne 25. 7. 2020 ni skupne izjave vseh treh izvedencev, da je izvedensko mnenje podano nepristransko in objektivno. Dvom v nepristranskost in poštenost izvedenskega mnenja je postal utemeljen tedaj, ko je tožničin pooblaščenec na ZPIZ-u ugotovil, da izvedenec A.A. sodeluje pri zdravstveni oceni delavcev in delovnih mest za toženo stranko. Iz internetne strani F. izhaja, da Center D. in Center E., katerega predstojnik je izvedenec A.A., poslovno sodelujejo pri zdravstveni oceni delavcev in delovnih mest za toženo stranko, saj ta pripravlja ekspertizna mnenja za potrebe zdravniških, invalidskih komisij, in izpolnjuje obrazce za ZPIZ: DD-1 in DD1/A. Iz pisnega odgovora izvedenca A.A. z dne 12. 11. 2020, katerega je tožnica prejela dne 16. 11. 2020, pa izhaja prav to, ko je nedvoumno pojasnil, da v okviru zaposlitve na F. res opravlja tudi ocenjevanje delazmožnosti v skladu s pogodbo o zaposlitvi, ki pa nimajo nobene povezave z ZPIZ-om. Izvedenec A.A. ni zanikal, da je predstojnik Centra D. in Centra E. pri F.. Kot predstojnik obeh centrov pri F. je z gotovostjo trditi, da vseskozi poslovno sodeluje s toženo stranko, kar pomeni, da je F. v poslovno-ekonomskem razmerju s toženo stranko, vezan na plačila tožene stranke za izdelavo zdravstvene ocene delavcev in delovnih mest pri toženi stranki. Svojo dejavnost oba centra pri F. tudi oglašujeta na spletu. Po podatkih AJPES izvedenec A.A. ni kakorkoli udeležen pri upravljanju F., je pa predstojnik Centra D. in Centra E., ki delujeta v okviru F.. To pa pomeni, da je izvedenec A.A. odgovorna oseba obeh centrov in nalogodajalec, ki ima vpogled v delo zaposlenih delavcev v obeh centrih, ki sodelujeta s toženo stranko. V času, ko je bila Komisiji za fakultetna izvedenska mnenja izdelava mnenja odrejena in nato v času, ko je bilo izdelano izvedensko mnenje, je bil izvedenec A.A. v poslovno-ekonomskem razmerju s toženo stranko preko F.. Takoj, ko je tožnica izvedela za informacijo, da izvedenec A.A. sodeluje pri zdravstveni oceni delavcev in delovnih mest za toženo stranko, kot predstojnik obeh centrov pri F., je predlagala njegovo izločitev v vlogi z dne 25. 9. 2020. Dodatno je predlog podprla še z vlogo z dne 5. 11. 2020, ko je dokazno predložila listino iz internetne strani F.. Meni, da je pravočasno zahtevala izločitev izvedenca A.A. in da so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o nepristranskosti izvedenca. Z zavrnitvijo zahteve za izločitev izvedenca A.A. in posledično s postavitvijo neodvisnega izvedenca, je sodišče odvzelo možnost tožnici do učinkovite obrambe zoper ugotovitve izvedenskega organa. To pa pomeni, da je odločitev sodišča v nasprotju z zahtevo po enakopravnosti strank v postopku in gre zato za kršitev 22. člena Ustave RS. V okoliščinah obravnavanega primera sodišču ni moglo ostati neznano dejstvo sodelovanja izvedenca A.A. s toženo stranko. Sodišče prosto odloča, komu bo zaupalo izdelavo izvedenskega mnenja, vendar mora pri tem zaradi zagotovitve pravice do enakosti orožij strank skrbno preveriti, ali glede na razpoložljive podatke v spisu pri izbranem izvedencu oziroma strokovni instituciji, obstajajo okoliščine, ki v bistvenem ogrožajo ustavno jamstvo enakopravnosti strank v dokaznem postopku.

3. V odgovoru na pritožbo toženec nasprotuje pritožbenim navedbam in poudarja, da je sodišče pravilno štelo, da je tožnica predlog za izločitev podala prepozno, oziroma vsaj ni izkazala okoliščin, da je tega podala takoj, ko je izvedela za izločitveni razlog. Glede na to, da je tožnica predlog za izločitev podala šele po prejemu zanjo neugodnega mnenja, bi za oceno pravočasnosti predloga za izločitev, morala z navedbami in dokaznimi predlogi določneje opredeliti, kdaj točno naj bi izvedela za razlog izločitve. Navedbe tožnice pa so ostale povsem na pavšalni ravni in zato onemogočajo že abstraktno presojo pravočasnosti predloga za izločitev. Sklicuje se na stališče višjega sodišča, ki ga je zavzelo v drugi zadevi, da bi lahko tožnik, ki ima kvalificiranega pooblaščenca, ob zadostni skrbnosti že prej ugotovil, da je postavljeni izvedenec toženkin cenzor. Sodišče je po mnenju toženca tudi po vsebini izločitveni razlog, na katerega se tožnica sklicuje, pravilno ovrednotilo in glede na dejstva, ki jih je upoštevalo, zaključilo, da položaj izvedenca v F. in njegovo delo v tem svojstvu, niso okoliščine, ki bi objektivno navzven upravičevale dvom v nepristranskost njegovega dela. Sodišče je pravilno in prepričljivo izpostavilo razloge, iz katerih izhaja, da izvedenec ni ekonomsko povezan s toženo stranko. Tožena stranka še pripominja, da je bil v danem primeru angažiran izvedenski organ, in sicer v sestavi dveh članov, ki sta mnenje podala enotno. Ocena tožničine delazmožnosti tako ni bila izključno v rokah izvedenca, katerega izločitev tožnica zahteva, pač pa je bila ta ocena plod skupnega dela in presoje dveh izvedencev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da ni prišlo do očitane kršitve in da posledično izpodbijana sodba ni nepravilna. Prav tako ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti do nepravilne uporabe materialnega prava.

6. V skladu s prvim odstavkom 247. člena ZPP je lahko izvedenec izločen iz istih razlogov, kot je lahko izločen sodnik ali sodnik porotnik. Poleg v drugih primerih določenih v 247. členu, ki ga je v celoti citiralo tudi sodišče prve stopnje, se izvedenec izloči, če je stalno ali začasno zaposlen pri stranki, ali če je družbenik v družbi z neomejeno odgovornostjo ali tihi družbenik v tihi družbi, kjer je stranka v postopku, ali če so podane druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. V drugem odstavku 247. členu ZPP pa je določeno, da mora stranka zahtevati izločitev izvedenca, takoj ko izve, da je podan razlog za izločitev, najpozneje pa do začetka dokazovanja z izvedencem. V šestem odstavku 247. člena ZPP je določeno, da če izve stranka za razlog izločitve šele potem, ko je izvedenec že opravil izvedensko delo, in zaradi tega ugovarja zoper izvedensko delo, ravna sodišče, kakor da bi bila izločitev izvedenca zahtevana, preden je izvedenec opravil svoje delo.

7. V tej zadevi je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča zahteva za izločitev izvedenca dr. A.A. podana prepozno. Tožnica se je na izločitvene razloge začela sklicevati šele po prejemu zanjo neugodnega izvedenskega mnenja. Pri tem ni izrecno zatrjevala, da je izvedela za razlog izločitve šele po tem, ko je izvedenec že opravil izvedensko mnenje, niti ni navedla, kdaj točno naj bi izvedela za razlog izločitve. Tožnica je navajala zgolj to, da je na podlagi poizvedb pri toženi stranki in na podlagi podatkov, ki se nahajajo na spletni strani ugotovila, da dr. A.A. kot predstojnik Centra D. in Centra E. poslovno sodeluje s toženo stranko. Takšne podatke bi tožnica z iskanjem po spletu lahko ugotovila že takrat, ko je od sodišča dne 3. 6. 2020 (listovna št. 43) prejela obvestilo predsednika Komisije za fakultetna izvedenska mnenja, da je med imenovanimi člani te komisije tudi dr. A.A. in glede na določbo 247. člena ZPP takoj zahtevala izločitev, česar pa ni storila.

8. Ne glede na to, da je tožnica zahtevala izločitev izvedenca šele po prejemu zanjo neugodnega izvedenskega mnenja, je sodišče prve stopnje, ne da bi takšno zahtevo kot prepozno zavrglo, tožničino zahtevo po izločitvi izvedenca obravnavalo še vsebinsko in ugotavljalo ali obstajajo zatrjevani razlogi za izločitev. Po preučitvi tožničinih navedb in predloženih dokazov v zahtevi za izločitev in pismeno izjavo izvedenca v zvezi z zatrjevanimi razlogi za izločitev, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da ni podan zatrjevani razlog za izločitev izvedenca iz 6. točke 70. člena ZPP, torej da bi bile podane druge okoliščine, ki vzbujajo dvom v nepristranskost izvedenca.

9. Sodišče je podrobno povzelo pismeno izjavo izvedenca in na podlagi vsakega razloga posebej in vseh skupaj zaključilo, da ni bilo kršeno načelo nepristranskosti in objektivnosti glede podaje strokovnega mnenja. Izvedenec je poleg zaposlitve pri B. fakulteti v C., v okviru katere sodeluje pri delu Komisije za fakultetna izvedenska mnenja, zaposlen tudi pri F.. V okviru zaposlitve pri F. opravlja ocenjevanje delazmožnosti v skladu s pogodbo o zaposlitvi, ki pa nimajo nobene povezave s toženo stranko. Po pojasnilu izvedenca ni nikoli sodeloval v delu organov tožene stranke. Sodišče se je z vpogledom na spletno stran AJPES-a prepričalo, da izvedenec v družbi F. nima nikakršnega lastništva, saj ni poslovodna oseba in ni družbenik. Prav tako je ugotovilo, da izvedenec ne opravlja nobenih poslovodnih funkcij v F. in ni pooblaščen za zastopanje družbe.

10. Glede na navedeno je zato neutemeljen pritožbeni očitek, da je izvedenec v poslovno-ekonomskem razmerju s toženo stranko preko F.. Do drugačnega zaključka tudi ni mogoče priti na podlagi dejstva, da izvedenec sodeluje pri zdravstveni oceni delavcev in delovnih mest za toženo stranko kot predstojnik obeh centrov pri F.. Položaj, kakršnega ima izvedenec v F. in njegovo delo, niso okoliščine, ki bi objektivno navzven opravičevale dvom v nepristranskost pri izdelavi izvedenskega mnenja, zaradi česar je sodišče prve stopnje zahtevo za izločitev izvedenca utemeljeno zavrnilo.

11. Zmotno in brez podlage je vztrajanje pritožbe, da so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o nepristranskosti izvedenca A.A. in da je odločitev sodišča v nasprotju z zahtevo po enakopravnosti strank v postopku in da gre za kršitev 22. člena Ustave RS. Okoliščine, na katere se sklicuje pritožba, v ničemer ne ogrožajo ustavnega jamstva enakopravnosti strank v dokaznem postopku, niti sodišče ni tožnici odvzelo možnosti do učinkovite obrambe zoper ugotovitve izvedenskega organa Komisije za fakultetna izvedenska mnenja.

12. V tej zadevi je sodišče prve stopnje v skladu z določbo 63. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2003, v nadaljevanju ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe toženca z dne 30. 7. 2019, s katero je zavrnil tožničino pritožbo, vloženo zoper prvostopno odločbo z dne 20. 2. 2019, ki jo je v prvem odstavku v reviziji spremenil tako, da je tožnico razvrstil v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in ji priznal pravico do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami: delo izmenoma stoje, sede in s hojo, brez dolgotrajnih in pogostih prisilnih drž ter globokih predklonov ledvene hrbtenice, z ročnim premeščanjem bremen do 7 kg, s polnim delovnim časom od 22. 1. 2019 dalje. Hkrati je ugotavljalo utemeljenost tožničinega tožbenega zahtevka, da se jo razvrsti v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni od 22. 1. 2019 in se ji prizna pravica do dela na drugem delovnem mestu s krajšim delovnim časom od polnega po 4 ure dnevno.

13. Po pridobitvi izvedenskega mnenja Komisije za fakultetna izvedenska mnenja pri B. fakulteti v C., v sestavi specialist medicine dela prometa in športa in specialista nevrologa, da je pri tožnici podana III. kategorija invalidnosti zaradi posledic bolezni od 22. 1. 2019 dalje, ker ni zmožna za delo na delovnem mestu, na katerem dela, to je kuharski pomočnik, s polnim delovnim časom in delovnim naporom, ki ne poslabša njene invalidnosti, pa je zmožna opravljati drugo delo v svojem poklicu oziroma delo na drugem delovnem mestu z omejitvami: delo izmenoma stoje, sede in s hojo, brez dolgotrajnih in pogostih prisilnih drž ter globokih predklonov ledvene hrbtenice, z ročnim premeščanjem bremen do 7 kg, je sodišče prve stopnje utemeljeno tožničin tožbeni zahtevek zavrnilo in v skladu z določbo 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004 v nadalj. ZDSS-1) zaključilo, da je izpodbijana odločba toženca pravilna in zakonita.

14. Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 353. člena ZPP tožničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.