Jedro

Če se iz proračuna postavljenemu odvetniku po uradni dolžnosti izplačajo polovični odvetniški stroški, ki so mu nastali z opravljenimi storitvami za upravičenko brezplačne pravne pomoči, potem nasprotna stranka ni dolžna v korist proračuna plačati polno storitev.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v III. točki izreka spremeni tako, da se znesek pravdnih stroškov v višini 447,98 EUR nadomesti z zneskom 338,62 EUR, znesek stroškov v višini 1.098,44 EUR pa nadomesti z zneskom 636,43 EUR. Sicer se pritožba zavrne.

II. Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki 87,71 EUR pritožbenih stroškov v 15. dneh od vročitve tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti dalje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje s sklepom o motenju posesti med drugim v III. točki izreka sklenilo, da je toženec dolžan tožeči stranki povrniti njene pravdne stroške povezane z zastopanjem po pooblaščencu v znesku 447,98 EUR in da je pravdne stroške tožnice povezane z odločbo Bpp 000/2021 z dne 14. 9. 2021 v znesku 1.098,44 EUR dolžan nakazati na račun Okrožnega sodišča v Novem mestu, v primeru zamude tudi z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sklep, koliko se nanaša obveznost plačila zneskov 447,98 in 1.098,44 EUR, se pritožuje toženec brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep razveljavi. Priglaša pritožbene stroške.

Meni, da bi moralo sodišče glede na to, da je bila tožnici od 10. 9. 2021 odobrena brezplačna pravna pomoč z odločbo Okrožnega sodišča v Novem mestu Bpp 000/2021 z dne 14. 9. 2021, odmeriti stroške z upoštevanjem petega odstavka 17. člena Zakona o odvetništvu (ZOdv). Ker tega ni upoštevalo, je odmera nastalih stroškov v tem obdobju previsoka. Iz izpodbijanega sklepa pa tudi ni jasno, kako je sodišče tožnici stroške, povezne z zastopanjem po pooblaščencu, dokler ni imela odobrene brezplačne pravne pomoči, odmerilo v znesku 447,98 EUR. Za sestavo motenjske tožbe gre tožnici kvečjemu nagrada 300 točk, za sestavo predloga za začasno odredbo kvečjemu 150 točk, kar upoštevaje 2% materialnih stroškov in dodatno DDV znaša 335,98 EUR. Predloga za izdajo začasne odredbe pa sploh ni mogoče šteti za potreben pravdni strošek, saj je bil očitno neutemeljen. Tudi odmerjeni stroški za čas odobritve brezplačne pravne pomoči so previsoki, saj lahko obsegajo le prvo in drugo pripravljalno vlogo ter stroške pristopa na dva naroka in kilometrino na razdalji L.-Č.-L. Razdaja v eno smer znaša 97 km, čas poti pa 1h 23 min. Ker stroškovnik tožencu ni bil vročen, predlaga, da pritožbeno sodišče ponovno odmeri vse stroške skladno z Odvetniško tarifo (OT), pri tem pa tudi upošteva omenjeno določbo ZOdv. Neutemeljeno je tudi priznanje odvetniških stroškov za storitvi - posvet s stranko in za pregled listin, za vsako 100 točk, za katere tožencu niti ni znano, ali je te stroške sodišče vključilo v priznani znesek 447,98 EUR ali 1.098,44 EUR. Gre za storitvi, ki sta vključeni v sestavo vloge.

3. Tožnica v odgovoru na pritožbo med drugim navaja, da toženec zmotno meni, da ni dolžan v korist proračuna povrniti celotnih pravdnih stroškov v skladu z OT.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Neutemeljen je očitek, da je sklep v izpodbijanem delu neobrazložen in da se ga ne da preizkusiti. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa o stroških (tč. 12 obrazložitve) izrecno izhaja, da je sodišče prve stopnje odločilo o stroških v luči prvega odstavka 155. člena ZPP in OT ter tožnici oziroma njenemu pooblaščencu priznalo priglašene stroške, ki izhajajo iz odvetnikovega stroškovnika; hkrati je tudi pojasnilo, da ni priznalo stroškov posveta stranke v višini 200 točk in za pregled listin in dokumentacije v višini 200 točk, temveč v višini 100 točk za vsako storitev. Takšna odločitev sodišča prve stopnje je dovolj jasna in zmožna pritožbenega preizkusa. Sodna praksa pri odločanju o pravdnih stroških kot akcesorni obveznosti dopušča, da je v sklepu navedena podlaga odločitve, odmera pa je razvidna iz spisa. Standard obrazloženosti stroškovne odločitve je dosežen, če je odmera na pregleden način, ki omogoča pritožbeni preizkus, opravljena na stroškovniku, ki je sestavni del sodnega spisa. Sodišče prve stopnje je na obrazloženem zahtevku za povračilo in odmero stroškov postopka (na list. št. 71) označilo, katere stroške je tožnici priznalo in v kakšni višini. Čeprav je sodišče prve stopnje zapisalo v izpodbijanem sklepu, da je (le) stroške posveta in pregleda listin priznalo v nižjem znesku od priglašenih, je v stroškovniku mogoče dejansko preveriti, katere stroške je sodišče prve stopnje res priznalo, in sicer do odobritve brezplačne pravne pomoči in katere po tem, saj je v stroškovniku pri vsakem priznanem strošku zapisan tudi datum oprave storitve. Po presoji pritožbenega sodišča je mogoče višino stroškov preveriti/ugotoviti z enostavnim izračunom.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bilo tožnici do 10. 9. 2021 (ko je začela učinkovati odobrena brezplačna pravna pomoč v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v pravdnem postopku)1 priznano 100 točk za posvet s stranko, 100 točk za pregled listin in dokumentacije (oboje z dne 2. 6. 2021), 300 točk za tožbo s predlogom za začasno odredbo z dne 22. 6. 2021, 50 točk za predlog za oprostitev plačila sodne takse z dne 14. 7. 2021, 50 točk za dopolnitev predloga z dne 2. 8. 2021, skupaj torej 600 točk, povečano za materialne stroške 12 točk (2 %) in 134,64 točk (oz. 80,78 EUR) iz naslova DDV (22%), kar znaša 447,98, kot je ugotovljeno v izpodbijani sodbi. Po odobritvi brezplačne pravne pomoči pa so bili tožnici priznani stroški: 300 točk za prvo pripravljalno vlogo z dne 17.11.2021, 225 točk za drugo pripravljalno vlogo z dne 19. 1. 2022, 300 točk za narok z dne 20.1.2022, 100 točk za trajanje naroka, 80 točk za odsotnost iz pisarne, 150 točk za narok z dne 17.2.2022, 80 točk za odsotnost iz pisarne, kar skupaj znese 1235 točk, 25 točk za materialne stroške, povečano za 22 % DDV (166,32 EUR), ter 2 x kilometrina L.-Č.-L. (2 x (92 km x2x0,37 EUR)), in sicer 2x 68,08 EUR, ter stroške pričnin v višini 13,32 EUR in 26,64 EUR, kar skupaj znese 1.098,44 EUR, kot je tudi ugotovilo sodišče prve stopnje.

6. Primarna dolžnost konkretiziranega ugovarjanja posameznemu priznanemu strošku in njegovi višini je breme toženca, sodišče prve stopnje pa v okviru pritožbenega preizkusa preveri le kršitve postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). Pritožba konkretneje ugovarja strošku sestave predloga za izdajo začasne odredbe, ki tožnici glede na zapisano v stroškovniku niti ni bil priznan. Zato so pritožbene navedbe v tej smeri brez pomena. Utemeljena pa je pritožbena graja, ki se nanaša na višino odmerjenih stroškov, ko je sodišče prve stopnje priznalo tožnici 100 točk iz naslova odvetnikovega posveta s stranko in 100 točk iz naslova pregleda listin in druge dokumentacije pred vložitvijo tožbe. Ti dve opravili nista samostojni storitvi, ki ne bi bili zajeti v drugih tarifnih številkah (tar. št. 39 OT), temveč sta zajeti/vključeni že v sami nagradi za sestavo vloge (tu tožbe2 s predlogom za začasno odredbo), za sestavo katere pa so bili odvetniku tožnice priznani stroški. Takšno je tudi ustaljeno stališče sodne prakse. Sodišče prve stopnje je tako brez podlage priznalo tožnici strošek v višini 200 točk. Pritožbeno sodišče pa v okviru preizkusa pritožbe po uradni dolžnosti v nasprotju s sodiščem prve stopnje ugotavlja, da je toženec dolžan povrniti tožnici tudi nastale stroške pričnine (13,32+26,64 EUR), ki jih je sicer sodišče prve stopnje utemeljeno priznalo, a zmotno naložilo tožencu, da jih plača v korist proračuna. Čeprav so ti nastali v času odobrene brezplačne pravne pomoči (na naroku z dne 20. 1. 2022), so nastali tožnici, ki jih je bila po podatkih spisa dolžna založiti, saj odločba Bpp oprostitve njihovega plačila ne zajema. Zaradi navedenega (nepriznanja dodatnih stroškov za posvet in pregled listin in upoštevanja stroškov pričnine v tem sklopu) so tožnici nastali nižji stroški (tudi na račun posledičnega znižanja materialnih stroškov in davka), in sicer do 10. 9. 2021 v višini 298,66 EUR (300 točk za tožbo (Tar. št. 18/2 OT), 50 točk za predlog za oprostitev sodne takse in 50 točk za njegovo dopolnitev (Tar. št. 19/4 OT), 8 točk (2%) za materialne stroške (11. člen OT), povečano za 22 % DDV), in naknadno dodatni stroški pričnine v znesku 39,96 EUR, skupaj torej 338,62 EUR, ki jih mora toženec povrniti neposredno njej.

7. S pritožbenim predlogom, naj pritožbeno sodišče ponovno preveri in odmeri vse stroške v luči OT, pritožnik ne more uspeti. V okviru preizkusa pravilne uporabe materialnega prava po uradni dolžnosti pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da so bili tožeči stranki v okviru priglašenih stroškov priznani osnovni stroški storitev in izdatkov (ki so nastali po izdani odločbi Bpp) v skladu z OT. To velja tako za prvo in drugo pripravljalno vlogo (Tar. št. 19 OT), kot glede obeh narokov (Tar. št. 20 OT) in njunega trajanja (1. odst. 6. člena OT), odsotnosti iz pisarne (4. odst. 6. člena OT), ter kilometrine (10. člen OT).

8. Pritožba pa utemeljeno v zvezi s priznanimi stroški nastalimi v okviru odobrene Bpp, ko je tožnico zastopal isti odvetnik kot prej, opozarja na določbo petega odstavka 17. člena ZOdv, ki določa, da je odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice, ki bi mu pripadel po odvetniški tarifi. Zmotno je stališče tožnice v odgovoru na pritožbo, da mora toženec v korist proračuna RS plačati celotne stroške v skladu z OT, tako kot je odločilo sodišče prve stopnje. Stroški odvetnika, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, se izplačajo oziroma založijo iz proračuna Republike Slovenije (44. in 46. člen ZBPP) in ti stroški so stroški sodnega postopka. O višini in obsegu stroškov, ki jih mora nasprotna stranka namesto stranki, ki je upravičena do brezplačne pomoči, v primeru njenega uspeha, povrniti v korist proračuna, odloča sodišče po določbah o povrnitvi stroškov postopka, pri čemer pa podlago za pravilno odmero pravdnih stroškov predstavlja tudi omenjena določba ZOdv.3 Ni mogoče nuditi sodnega varstva nečemu, kar bi vodilo do okoriščanja. Če se iz proračuna postavljenemu odvetniku po uradni dolžnosti izplačajo polovični odvetniški stroški, ki so mu nastali z opravljenimi storitvami za upravičenko brezplačne pravne pomoči, potem nasprotna stranka ni dolžna v korist proračuna plačati polno storitev. Pritožbeno sodišče je zato ugotovljene vrednosti opravljenih odvetniških storitev (v obdobju po 10. 9. 2021; sestava prve in druge pripravljalne vloge, zastopanje na dveh narokih, trajanje naroka, odsotnost iz pisarne) ustrezno znižalo (prepolovilo).

9. Pravdni stroški, ki jih mora toženec plačati v korist proračuna RS, tako znašajo 636,43 EUR (150 točk prvo pripravljalno vlogo, 112,5 točk za drugo pripravljalno vlogo, 150 točk za zastopanje na prvem naroku, 50 točk za trajanje naroka, 40 točk za odsotnost iz pisarne, 75 točk za zastopanje na drugem naroku, 40 točk za odsotnost z naroka, kar znaša skupaj 617,50 točk, kar je potrebno povečati za 2% materialne izdatke v višini 25 točk4, torej skupna nagrada znaša 642,50 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke 0,60 EUR predstavlja 385,50 EUR; temu je treba prišteti še kilometrino (potni strošek odvetnika na naroka) 2x 68,08 EUR, kar skupaj znese 521,66 EUR, povečano za 22 % DDV (114,77 EUR)).

10. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP pritožbi delno ugodilo in sklep v izpodbijanem delu ustrezno spremenilo tako, da je toženec dolžan tožnici plačati 338,62 EUR, v korist proračuna RS pa 636,43 EUR.

11. Toženec je s pritožbo delno uspel, zato je upravičen do povrnitve sorazmernega dela (37 %; s 571,59 EUR od spornih 1.546,42 EUR) priglašenih stroškov pritožbe v višini 87,71 EUR (sestava pritožbe 250 točk, 5 točk materialnih stroškov, povečano za 22 % DDV (upoštevaje veljavno vrednost odvetniške točke) in sodna taksa za pritožbo 50,40 EUR, skupno torej 237,06 EUR, oziroma 87,71 EUR). Pritožbene stroške je dolžna tožnica povrniti tožencu v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od naslednjega dne po poteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila. Tožnica pa sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj z njim ni v ničemer prispevala k odločitvi o pritožbi (155. člen ZPP).

1 Odločba Okrožnega sodišča v Novem mestu Bpp 000/2021 z dne 14. 9. 2021 na list. št. 34 v spisu; iz nje ne izhaja, da bi bila tožnica v okviru brezplačne pravne pomoči oproščena tudi plačila pričnin ali izvedenin in bi se zato ti stroški plačali/založili iz proračuna. 2 Ker teh opravil brez posveta s stranko, študija zadeve s pregledom listin ni mogoče opraviti. 3 Glej odločba VSL I Cp 2020/2020 id. 4 Materialni stroški se povrnejo v celoti, upoštevajoč polno vrednost storitve po OT (tu znaša 1235 točk). Glej sodbi Upravnega sodišča RS I U 440/2017-10 in I U 411/2018-10. Enako velja tudi za stroške kilometrine.