Jedro

Pravica do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe, na katero se v pritožbi smiselno sklicuje pritožnik, sicer predstavlja samostojno premoženjsko upravičenje delničarja, katero pa lahko uveljavi samo ob izpolnjeni predpostavki uvedbe stečajnega postopka oziroma postopka likvidacije družbe. Z uvedbo postopka prisilne poravnave te predpostavke niso izpolnjene, zato v času dokler teče postopek prisilne poravnave, ki je sam po sebi negativna procesna predpostavka za pričetek stečajnega postopka (2. odst. 5. čl. ZPPSL) delničar nima izkazane denarne terjatve do dolžnika iz naslova uresničevanja upravičenja do preostalega premoženja v smislu 3. alineje 2. odst. 177. čl. ZGD.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Stranki sami nosita stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče zavrglo prijavo terjatve pritožnika v postopku prisilne poravnave nad dolžnikom.

Zoper sklep je pravočasno vložil pritožbo prijavitelj terjatve iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZPPSL in predlagal pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v nov postopek.

Pritožnik je z isto pritožbo izpodbijal tudi sklep istega sodišča, opr. št. St 16/2004 o potrditvi prisilne poravnave nad dolžnikom.

Ker je pritožbeno sodišče o pritožbi v delu, ki se nanaša na izpodbijanje sklepa o potrditvi prisilne poravnave, odločalo s posebnim sklepom, je s tem sklepom odločalo o pritožbi zgolj v tistem delu, s katerim je izpodbijan sklep o zavrženju prijavljene terjatve pritožnika.

Pritožba ni utemeljena.

Iz prijave pritožnika z dne 26.8.2004 je razvidno, da pritožnik kot prijavitelj zatrjuje, da ima terjatev iz naslova lastništva delnic proti dolžniku v skupni nominalni vrednosti 1,440.000,00 SIT.

V skladu s 1. odst. 43. čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL), morajo upniki prijaviti terjatve v roku 30 dni od objave oklica o začetku postopka prisilne poravnave v Uradnem listu Republike Slovenije. Upniki prijavijo terjatve, nastale do začetka postopka prisilne poravnave. Kot terjatve, ki jih lahko prijavijo upniki, je potrebno šteti zgolj tista obligacijska upravičenja, na podlagi katerih upniki lahko zahtevajo izpolnitev dolžnikove obveznosti. Za prijavo terjave v postopku prisilne poravnave ima upnik izkazan interes v tem, da upnik s prijavo terjave pridobi procesno upravičenje za opravljanje procesnih dejanj upnika v postopku prisilne poravnave, med drugim tudi za uveljavljanje glasovalne pravice o postopku prisilne poravnave. Upnik pa ima pravni interes za prijavo terjatve v postopku prisilne poravnave tudi v tem, da bo, v kolikor bo prisilna poravnava potrjena, ob predpostavki, da prijavljena terjatev ne bo prerekana, le-ta pravnomočno ugotovljena v okviru sklepa o potrditvi prisilne poravnave (59. čl. ZPPSL).

Pritožnik zatrjuje svojo terjatev zgolj na osnovi lastništva delnic dolžnika. Delnica je vrednostni papir, iz katerega za imetnika izhajajo naslednje korporacijske pravice in upravičenja: - pravica do udeležbe pri upravljanju družbe, - pravica do dela dobička, - pravica do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe (2. odst. 177. čl. Zakona o gospodarskih družbah - v nadaljevanju ZGD).

Lastništvo delnic torej samo po sebi ne predstavlja podlage za denarno terjatev delničarja do družbe v višini nominalne vrednosti izdanih delnic. Načelo ohranitve osnovnega kapitala deliške družbe, ki je izraženo v prepovedi vračila vložkov (1. odst. 225. čl. ZGD), predstavlja celo eno od osnovnih načel delniškega prava. Pravica do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe, na katero se v pritožbi smiselno sklicuje pritožnik, sicer predstavlja samostojno premoženjsko upravičenje delničarja, katero pa lahko uveljavi samo ob izpolnjeni predpostavki uvedbe stečajnega postopka oziroma postopka likvidacije družbe. Z uvedbo postopka prisilne poravnave te predpostavke niso izpolnjene, zato v času dokler teče postopek prisilne poravnave, ki je sam po sebi negativna procesna predpostavka za pričetek stečajnega postopka (2. odst. 5. čl. ZPPSL) delničar nima izkazane denarne terjatve do dolžnika iz naslova uresničevanja upravičenja do preostalega premoženja v smislu

3. alineje 2. odst. 177. čl. ZGD. V zvezi s sklicevanjem pritožnika na svoje upravičenje do uveljavljanja glasovalne pravice, ki mu izhaja iz 3. odst. 56. čl. ZPPSL, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da navedena določba delničarjem daje zgolj posebno podlago za uresničevanje glasovalne pravice o prisilni poravnavi. Za uveljavljanje tovrstnega upravičenja pa delničar ni dolžan svojega imetništva delnic, ki mu dajejo to pravico, v roku za prijavljanje terjatve v smislu 1. odst. 43. čl. ZPPSL, kakorkoli izkazovati in utemeljevati v smislu prijave terjatev. V kolikor obstajajo pogoji za uveljavljanje glasovalne pravice v smislu 3. odst. 56. čl. ZPPSL, bo dolžnik to pravico delničarju moral priznati že zgolj s tem, da bo delničar na ustrezen način izkazal svoje upravičenje, ki izhaja iz delnice. Pri imenskih delnicah bo to vpis v delniško knjigo (2. odst. 232. čl. ZGD), pri prenosniških delnicah pa imetništvo same delnice.

Ker v postopku prisilne poravnave denarna terjatev delničarja do družbe iz naslova imetništva delnic ne obstoji, je tako materialnopravno pravilna odločitev prvostopnega sodišča, ko je tovrstno prijavo terjatve zavrglo.

Ker pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa ni ugotovilo absolutnih bistvenih kršitev postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZPPSL) je pritožbeno sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka (2. točka 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZPPSL).

Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, ni upravičen do povrnitve stroškov pritožbenega postopka (1. odst. 154. čl. v zvezi s 1. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZPPSL). Do povrnitve stroškov pa ni upravičen niti dolžnik v zvezi s priglašenimi stroški odgovora na pritožbo, saj v smislu 366. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZPPSL takšne vloge ni mogoče šteti za nujno potrebne stroške stranke v postopku.