Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom pravilno odločilo, da se zadržanje nasprotnega udeleženca na varovanem oddelku podaljša za čas enega leta, saj zaradi duševne motnje in sindroma odvisnosti od alkohola brez stalne tuje pomoči in stalnega nadzora sam ne more preživeti.
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom A. A., zadržanem na varovanem oddelku D., podaljšalo zadržanje za čas enega leta, do 8. 12. 2017 (I. točka izreka). Odločilo je, da socialnovarstveni zavod lahko tudi pred potekom enoletnega roka premesti zadržano osebo iz varovanega oddelka v odprti oddelek ali odpusti, če ugotovi, da so prenehali vzroki za njeno zadržanje in o tem obvesti sodišče (II. točka izreka). Odločilo je tudi, da se stroški postopka krijejo iz sredstev sodišča (III. točka izreka).
2. Zoper sklep se pritožuje zadržana oseba brez navedb pritožbenih razlogov. Pritožuje se laično. Iz težje razumljive pritožbe smiselno izhaja, da izpodbija postavljeno ji diagnozo paranoidne shizofrenije ter zahteva premestitev na odprti oddelek.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Po določilu 74. in 75. člena Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr) je namestitev v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda dovoljena, če so izpolnjeni naslednji pogoji: 1) če je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno oziroma ni potrebno, 2) če potrebuje oseba stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način, 3) če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, 4) če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovanja svojega ravnanja, 5) če navedenih vzrokov ogrožanja iz tretje ali četrte alineje ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (izven socialnovarstvenega zavoda, v nadzorovani obravnavi), 6) če izpolnjuje druge pogoje za sprejem v socialnivarstveni zavod, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva.
5. Pritožba smiselno oporeka izpolnjenost četrte in pete predpostavke navedenih v 4. točki obrazložitve. Pritožnik zanika, da bi imel paranoidno shizofrenijo in zahteva premestitev na odprti oddelek.
6. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da ima pritožnik dve psihični motnji, in sicer paranoidno shizofrenijo ter sindrom odvisnosti od alkohola. Zaradi paranoidne shizofrenije hudo ogroža svoje zdravje in svoje življenje ter zdravje in življenje drugih. Podatke iz okolja si zmotno razlaga in na osnovi tega načrtuje svoje vedenje. Obstaja nevarnost, da bi pod vplivom vsebinskih motenj mišljenja vstopal v zanj nevarne situacije (na primer se udeležil v cestnem prometu ob nezmožnosti prepoznavanja nevarnosti povezanih s cestnim prometom). Je tudi nekritičen do pretekle rabe alkohola in izven varovanega okolja obstaja nevarnost, da bi pričel z zlorabo alkohola, kar bi poslabšalo potek shizofrenije in utegnilo privesti do akutne zastrupitve ob hkratnem prejemanju psihofarmako terapije. Že ob vnosu manjše količine alkohola v telo, pa obstaja nevarnost heteroagresivnega vedenja.
7. Z zadržano osebo je opravilo sodišče razgovor, postavljen je bil tudi izvedenec. Izvedenec je navedel, da zadržani zaradi paranoidne shizofrenije ni sposoben samostojnega bivanja, izven bivanja na varovanem oddelku pa ni mogoče zagotoviti zadostnega nadzora nad njegovim vedenjem in ni mogoče odpraviti groženj. Nasprotnemu udeležencu je mogoče zagotoviti omejen dostop do alkohola, ustrezno odmerjanje zdravil ter preprečiti vstopanje v zanj nevarne situacije le na varovanem oddelku socialnovarstvenega zavoda. Ugotovitev, da z drugimi oblikami pomoči ni mogoče zagotoviti zadostnega nadzora nad vedenjem nasprotnega udeleženca, dajo podlago za zaključek o obstoju pete predpostavke navedene v 4. točki obrazložitve sklepa.
8. Nasprotni udeleženec, letnik 1951, je bil sprejet v socialnovarstveni zavod 14. 11. 2013, s sklepom sodišča s 13. 2. 2014 pa je bil zadržan na varovanem oddelku socialnovarstvenega zavoda. Že takrat mu je bila postavljena diagnoza dolgoletne duševne bolezni, kot posledico zlorabe alkohola, pa je doživljal tudi epileptične napade. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom pravilno odločilo, da se zadržanje nasprotnega udeleženca na varovanem oddelku podaljša za čas enega leta, saj zaradi duševne motnje in sindroma odvisnosti od alkohola brez stalne tuje pomoči in stalnega nadzora sam ne more preživeti. Po navedbah izvedenca druge oblike pomoči zaradi ugotovljenega bolezenskega stanja nasprotnega udeleženca niso možne, akutno bolnišnično zdravljenje pa ni potrebno.
9. Po navedenem in po ugotovitvi, da niso podani po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (drugi odstavek 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr).