Jedro

Tožena stranka s sklicevanjem na preseganje cenzusa iz 13. člen ZBPP, ne more utemeljiti zavrnitve tožnikove prošnje za izjemno BPP zaradi materialne ogroženosti (drugi odstavek 22. člena ZBPP). Cenzus določen za izjemno BPP je namreč določen drugače kot za redno BPP.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba podpredsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. Bpp 3202/2022 z dne 4. 1. 2023 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) z dne 12. 12. 2022. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je tožena stranka štela, da tožnik smiselno zaproša za brezplačno pravno pomoč za sestavo in vložitev ustavne pritožbe zoper sklep Vrhovnega sodišča RS opr. št. II DoR 389/2022 z dne 19. 10. 2022. Organ je skladno s prvim odstavkom 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) presojal, ali je tožnik glede na svoj materialni položaj upravičen do BPP. Pri odločanju je organ za BPP pogledal v prošnjo prosilca za dodelitev brezplačne pravne pomoči, Centralni register prebivalstva RS, Register transakcijskih računov pri Banki Slovenije, bazo podatkov Geodetske uprave RS, elektronsko zemljiško knjigo, evidenco FURS o obdavčljivih dohodkih fizičnih oseb, izpis iz evidence GURS in Register E-RISK. Ugotovil je, da je tožnik samska oseba in da znaša lastni dohodek prosilca v obdobju treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje v skupni višini 3.224,35 EUR, kar obsega seštete periodične dohodke (pokojnine iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja za september 2022 v višini 1.058,90 EUR, za oktober 2022 v višini 1.058,90 EUR in za november 2022 v višini 1.106,55 EUR). Glede na navedeno je organ ugotovil, da znaša tožnikov povprečni mesečni dohodek 1.074,78 EUR, in tako presega višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom o socialnovarstvenih prejemkih in ki znaša 843,78 EUR (višina osnovnega zneska minimalnega dohodka znaša 421,89 EUR). Tožnik tako presega dohodkovni cenzus iz 13. člena ZBPP. Ker tožnik že z višino lastnega dohodka presega limit za odobritev brezplačne pravne pomoči se tožena stranka ni spuščala v presojo višine drugega premoženja prosilca in v presojo objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. 2. Organ za BPP je tožnika v postopku pozval, da svojo vlogo dopolni z izpolnjenim in podpisanim obrazcem BPP št. 1 in podpisano izjavo k prošnji. Posebej je glede izjemne BPP zaradi materialne ogroženosti v pozivu tožnika seznanil tudi, da se po 10. in 11. členu Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev upoštevajo podatki iz uradnih evidenc in prošnje prosilca in da se na tej podlagi šteje za samsko osebo, da znaša njegov mesečni povprečni dohodek v obdobju treh mesecev pred vložitvijo prošnje za BPP 1.074,78 EUR, kar izključuje pravico prosilca do dodelitve redne Bpp (13. člen ZBPP). Tožniku je bila dana možnost, da se izjavi o okoliščinah iz tretjega odstavka 14. člena ZBPP (da se pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca ne upošteva premoženje in dohodki, s katerimi prosilec dejansko ne more razpolagati, če prosilec izkaže upravičene razloge zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih ni zakrivil po lastni volji), vendar ta v odgovoru z dne 21. 12. 2022 ni v ničemer zatrjeval ali predložil dokaze za morebiten obstoj okoliščin iz 22. člena ZBPP, kar bi strokovni službi omogočilo presojo ali so podani vsebinski razlogi za dodelitev izjeme ZBPP (22. člen ZBPP). Prav tako z ničemer ni izkazal, da s svojimi prihodki dejansko ne more razpolagati, zato je organ za BPP zavrnil tožnikovo prošnjo na podlagi 2. točke drugega odstavka 37. člena ZBPP.

3. Zoper izpodbijano odločbo je tožnik vložil tožbo v kateri navaja, da je izpodbijana odločba pavšalna in nezakonita in da je zaprosil za nujno ali posebno BPP vendar o tej pravici tožena stranka ni odločala, odločbo pa je izdala po preteku roka za vložitev ustavne pritožbe. Predlaga, da sodišče opravi glavno obravnavo in izpodbijano odločbo spremeni tako, da njegovi prošnji z dne 12. 12. 2022 ugodi, ali toženi stranki naloži plačilo škode zahtevane v postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. III P 18/2020. 4. Tožena stranka je poslala upravni spis, ki se nanaša na zadevo, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba je utemeljena.

5. Brezplačna pravna pomoč se dodeli kot redna, izredna, izjemna ali nujna brezplačna pravna pomoč (drugi odstavek 2. člena ZBPP), na način, pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ZBPP (prvi odstavek 2. člena ZBPP). Tožnik v tožbi navaja, da je zaprosil za nujno ali posebno BPP. Zakon termina „posebna BPP“ ne uporablja, vendar iz tožbe izhaja, da je tožnik dejansko zaprosil za dodelitev t.i. izjemne brezplačne pravne pomoči iz 22. člena ZBPP. Da je res zaprosil za nuno in „posebno BPP“ izhaja tudi iz izpodbijane odločbe. Pri tem sodišče ugotavlja kot nesporno, da je tožena stranka tožnikovo vlogo obravnavala tako kor prošnjo za dodelitev nujne BPP kot tudi kot prošnjo za dodelitev izjemne BPP.

6. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožena stranka tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP zavrnila zaradi neizpolnjevanja materialnega pogoja za dodelitev BPP (preseganje cenzusa).

7. Nujna BPP se prosilcu dodeli, če bi zaradi odločanja o prošnji za brezplačno pravno pomoč ali zaradi postopka za sestavo in vložitev prošnje prosilec zamudil rok za kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje. Pri tem pristojni organ za BPP presodi izpolnjevanja pogojev iz 24. člena ZBPP, in ne glede na prosilčev materialni položaj, nemudoma dodeli brezplačno pravno pomoč samo za tisto dejanje, ki je nujno potrebno, da se prosilec izogne posledicam (36. člen ZBPP). Po ustaljeni sodni praksi pa določbe 36. člena ZBPP toženi stranki ne preprečujejo, da se v postopku za dodelitev nujne BPP opredeli do podatkov o finančnem stanu prosilca, s katerimi razpolaga v času odločanja (tako npr. sodba I U 723/2014, I U 1905/2014). Namen določbe prvega odstavka 36. člena ZBPP je namreč zgolj preprečiti položaj, v katerem bi prosilec zaradi postopka odločanja o dodelitvi BPP (v tem okviru pa tudi zaradi ugotavljanja njegovega materialnega položaja) zamudil rok za kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje.

8. Za dodelitev nujne BPP velja enak materialni cenzus kot za dodelitev redne BPP, kot je določen v 13. členu ZBPP. Določeno je, da je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke. Ker je tožena stranka v obravnavanem primeru ugotovila, da tožnik presega cenzus iz 13. člena ZBPP (kar je med strankama nesporno), je tožnikovo prošnjo za BPP v delu, ki se nanaša na nujno BPP, po presoji sodišča pravilno in zakonito zavrnila.

9. Tožnik ugotovitvam glede njegovega premoženjskega stanja v tožbi niti ne ugovarja. Ugovarja pa, da je zaprosil tako za nujno kot tudi za izjemno BPP, vendar tožena stranka o izpolnjevanju pogojev za dodelitev izjemne BPP ni odločila. Glede navedenega sodišče ugotavlja, da tožena stranka s sklicevanjem na preseganje cenzusa iz 13. člen ZBPP, ne more utemeljiti zavrnitve tožnikove prošnje za izjemno BPP zaradi materialne ogroženosti (drugi odstavek 22. člena ZBPP). Kot izhaja iz prvega odstavka 22. člena ZBPP se izjemna BPP dodeli tudi, če prosilec izpolnjuje pogoje iz 24. člena tega zakona in če lastni dohodek prosilca oziroma lastni dohodek družine ne presega višine štirih osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke, premoženje prosilca in njegove družine pa ne presega višine 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (prvi odstavek 22. člena ZBPP). To pomeni, da je cenzus določen za izjemno BPP določen drugače kot za redno BPP. Tožena stranka pa v izpodbijani odločbi ni ugotovila, da bi tožnik presegal tudi ta cenzus, kar pomeni, da odločba ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih. Posledično je ostala izpodbijana odločba v tem delu neobrazložena in se je ne da preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku).

10. Sodišče je tako, na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1, tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki, da v ponovljenem postopku ponovno odloči o zadevi, pri čemer je vezana na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka (peti odstavek 64. člena ZUS-1).

11. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1). Odločitev je izdana po sodnici posameznici na podlagi prvega odstavka 13. člena ZUS-1.