Jedro

Legitimacijo predlagati zaznambo spora, če teče sodni postopek za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, ima, kdor dokaže, da je vložil izbrisno tožbo, zemljiškoknjižnemu sodišču pa ni treba presojati, ali je bil predlagatelj legitimiran tudi za vložitev izbrisne tožbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sedanji tožnik K. P. je v svojstvu denacionalizacijskega upravičenca vložil denacionalizacijski zahtevek za vrnitev parc. št. 1300, vpisane v vl. št. 955 k.o. .... v naravi; vrnitev je zahteval v času, ko je bila nepremičnina družbena lastnina, imetnik pravice uporabe pa je bilo Kmetijsko gospodarstvo. Tožena stranka kot njegova pravna naslednica pa je pred zaključkom denacionalizacijskega postopka predlagala in izposlovala vpis lastninske pravice na svoje ime na podlagi določb 3. člena Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (Ur.l. RS št. 44/97, v nadaljevanju ZLNDL). Tožnik trdi, da je vknjižba materialnopravno neveljavna in je zaradi nje oškodovan v svoji (pričakovani) lastninski pravici na sporni parceli, zato je zoper toženo stranko vložil izbrisno tožbo, hkrati pa sodišču predlagal zaznambo spora pri nepremičninah, vpisanih v vl. št. 955 k.o...... Sodišče prve stopnje je njegovemu predlogu z uvodoma navedenim sklepom ugodilo. Tožena stranka sklep o vpisu zaznambe spora pri nepremičninah, vpisanih v vložek 955 k.o. ...... izpodbija s pravočasno pritožbo, s katero predlaga spremembo izpodbijanega sklepa z zavrnitvijo predloga za vpis zaznambe, podrejeno pa razveljavitev in zavrženje predloga. Navaja, da tožnik za vložitev izbrisne tožbe in posledično tudi za vložitev predloga za vpis zaznambe spora ni aktivno legitimiran. Aktivno legitimiran za vložitev izbrisne tožbe je, kdor ima pravico, ki se v zemljiško knjigo šele lahko vpiše, te pravice pa tožnik nima. Nima pravice predlagati nobene od vknjižb iz 10. člena Zakona o zemljiški knjigi (Ur.l. RS št. 33/95, v nadaljevanju ZZK) ali iz kakšnega drugega zakona. Sklicuje se na neko pričakovano bodočo lastninsko pravico, za katero pa še ni gotovo, ali bo res nastopila. Tožnik torej še nima nobene knjižne pravice, ki bi bila z izpodbijanim vpisom lahko kršena oziroma nima ne na originaren in ne na derivativen način pridobljene lastninske pravice na parc. št. 1300 k.o. ...... Nadalje je sodišče napačno ravnalo tudi, ko je o zaznambi spora odločilo prej, predeno je pravda sploh začela teči. Izbrisna tožba je bila sicer vložena, vendar bi moralo sodišče pred odločitvijo o predlogu za zaznambo spora o tem obvestiti nasprotno stranko. Toženi stranki pa je bila izbrisna tožba vročena 11.7.2001, hkrati z izpodbijanim sklepom in zato prej, predno je pravda sploh začela teči. Zaradi takšnega postopanja sodišča tožena stranka ni imela možnosti obravnavanja pred sodiščem, ter je bila s tem zagrešena absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS št. 26/99, v nadaljevanju ZPP). Pritožba ni utemeljena. Temeljni namen oziroma smisel zabeležb je, da se z njimi evidentirajo oziroma publicirajo določena pravno relevantna dejstva ali da se z njimi ustanovijo določeni pravni učinki, ki se nanašajo na subjekte knjižnih pravic ali na same knjižne pravice in ki so pomembni za pravni promet nepremičnin, to je za pridobitev, omejitev, nastanek in prenehanje zemljiškoknjižnih pravic. Z njimi se doseže, da postanejo znane okoliščine, pomembne za presojo pravnega stanja nepremičnine ter možnosti in omejitve nosilcev knjižnih pravic na teh nepremičninah, da z njimi razpolagajo, da pa pri tem ne omejijo ali ustavijo pravnega prometa z nepremičnino ali s knjižno pravico, na katere se zaznamba nanaša. Z zabeležbo se vsem zainteresiranim sporoči, da glede nosilca knjižne pravice ali knjižne pravice same obstojijo nekatera razmerja ali dejstva, ki lahko vplivajo na veljavnost razpolaganja. Glede na predmet vpisa in glede na pravne učinke, ki jih povzročijo, se zaznambe delijo v dve temelji skupini: na zaznambe, s katerimi se vpisujejo osebna razmerja nosilcev vknjižnih pravic, ki so relevantna za pravni promet nepremičnin in na zaznambe določenih pravnih dejstev, ki se na podlagi določb Zakona vpisujejo v zemljiške knjige. Tako 34. člen ZZK določa, da je zaznamba vpis ali izbris pravnih dejstev, za katera zakon določa, da se na podlagi listin in pod pogoji, ki jih določa zakon, vpisujejo v zemljiško knjigo. V skupino zaznamb pravnih dejstev, ki se po izrecni zakonski določbi vpisujejo v zemljiške knjige, je tudi zaznamba spora. Le-to po določbi 44. člena ZZK sodišče dovoli, če teče sodni postopek o pridobitvi, spremembi ali prenehanju stvarne pravice na nepremičnini (1. odst.) oziroma, če teče sodni postopek za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe in za vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja (2. odst.). Učinek zaznambe spora je v tem, da sodna odločba, izdana v postopku glede pridobitve, spremembe ali prenehanja stvarne pravice, učinkuje tudi zoper osebe, ki so pridobile knjižne pravice po trenutku, ko je bil predlog za zaznambo vložen (45. člen ZZK). Ob zaznambi spora v zemljiški knjigi se namreč tretja oseba lahko zaveda, da je pravilnost zemljiškoknjižnega stanja sporna in da se torej lahko izkaže, da tisti, ki je v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik, ni pravi lastnik nepremičnine ter da zato s to nepremičnino ni bil upravičen razpolagati. Namen zaznambe spora je prav v tem, da se na spornost zemljiškoknjižnega stanja opozori tretje osebe in da se s tem izključi možnost, da bi s pridobitvijo od nelastnika v dobri veri in v skladu z načelom zaupanja v zemljiško knjigo v tem času pridobile lastninsko ali drugo stvarno pravico na nepremičnini, kar bi pomenilo trajno izgubo ali omejitev lastninske pravice pravega lastnika. V konkretnem primeru je tožnik zoper toženo stranko vložil tožbo za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja (izbrisno tožbo po določbah 101. člena ZZK in sledečih). Tožena stranka je v odgovoru na tožbo tožnikovo aktivno legitimacijo za vložitev izbrisne tožbe prerekala, vendar o tem ugovoru, ki je ugovor materialnopravnega značaja, sodišče prve stopnje še ni odločalo, saj narok za glavno obravnavo še ni bil razpisan. Vendar pa po oceni sodišča druge stopnje za zaznambo spora zadošča že dejstvo, da je takšna tožba, za kakršno je v 2. odst. 44. člena ZZK predpisano, da je podlaga za zaznambo spora, bila vložena. Legitimacijo predlagati zaznambo spora tožniku daje že dejstvo, da je tožbo iz 2. odst. 44. člena ZZK vložil. Določbo 44. člena ZZK, da se zaznamba spora dovoli, če teče sodni postopek ... je po mnenju pritožbenega sodišča treba interpretirati tako, da je predlogu za zaznambo mogoče ugoditi takrat, ko predlagatelj svojo legitimacijo izkaže z dokazom o tem, da je vložil tožbo. Prej navedeno določbo na opisani način interpretira zato, ker sodišče odloča o vpisu po stanju v trenutku vložitve predloga za vpis oziroma prejema listine, na podlagi katere začne postopek za vpis po uradni dolžnosti (3. odst. 85. člena ZZK) in sicer praviloma brez naroka (2. odst. istega člena); pri tem pritožbeno sodišče meni, da pri vpisu zaznambe spora, ki se opravi na podlagi dokaza o vložitvi tožbe iz 44. člena ZZK, predhodno obravnavanje predloga ni potrebno, zaradi česar določba 8. točke 2. odst. 339. člena ZPP, ki se v zemljiškoknjižnem postopku uporablja subsidiarno, saj za zemljiškoknjižni postopek prvenstveno veljajo določbe ZZK in Zakona o nepravdnem postopku, niso kršene. Po zgoraj obrazloženem je pritožba tožene stranke neutemeljena ter jo je moralo sodišče druge stopnje kot tako zavrniti, izpodbijani sklep pa potrditi (2. točka 365. čl. ZPP). Pri tem pa pripominja, da zaznamba spora v zemljiški knjigi ne pomeni prepovedi prometa z nepremičnino, je pa res, da bo tretji lastninsko pravico na njej pridobil le, če se bo ugotovilo, da vknjižba, ki se izpodbija z izbrisno tožbo materialnopravno ni bila napačna.