Jedro

Tožnikova zahteva o ustavitvi postopka iz razlogov njegove dolgotrajnosti nima nikakršne zveze s predmetom odločanja v morebitnem pritožbenem postopku, v katerem bi se odločalo o pravilnosti in zakonitosti prvostopenjskega sklepa o odmeri nadaljnjih izvršilnih stroškov, medtem ko zoper odredbo sodišča o dolžnikovi obveznosti, da predloži seznam o stanju svojega premoženja, pravnega sredstva sploh ni. Sodišče zato nima nobenih pomislekov v oceno organa, da iz teh razlogov vložitev pritožbe v obravnavanem primeru ne bi bila razumna in nima verjetnega izgleda za uspeh.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo prošnjo z dne 22. 10. 2012 za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP). Iz obrazložitve izhaja, da jo je tožnik vložil v zvezi z vložitvijo pritožbe zoper sklep Okrajnega sodišča v Domžalah I 1350/1999 z dne 20. 9. 2012 in zaradi nezakonite odredbe z istim datumom. S sklepom je bilo tožniku kot dolžniku v omenjenem izvršilnem postopku naloženo, da upniku povrne nadaljnje izvršilne stroške v višini 61,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, v presežku pa je bil upnikov stroškovni zahtevek zavrnjen. Po mnenju organa v tem primeru vložitev pritožbe ne bi bila razumna in nima verjetnega izgleda za uspeh. Tožnik s pritožbo namreč ne more doseči želene ustavitve izvršbe, ne navaja pa, da bi bili izvršilni stroški v obravnavanem sklepu nepravilno odmerjeni. V zvezi z izdano odredbo, na podlagi katere mora tožnik v roku 15 dni predložiti seznam o stanju svojega premoženja, pa organ poudarja, da zoper to odredbo ni pritožbe ali drugega pravnega sredstva. Glede na navedeno meni, da v zadevi ni izpolnjen pogoj za dodelitev BPP iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP).

Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da mu je država po svojih neodgovornih pooblaščencih uničila družino in podjetje, nanj pa s svojimi institucijami že več kot 20 let deluje v smeri „pobijanja uničenja destrukcije“. Do sedaj je pisal tožbe, se boril s sodnimi mlini, ki pa so skorumpirani in delujejo nepošteno še iz časov komunističnega totalitarnega sistema naprej, zato zahteva odpravo teh anomalij. Nadaljeval bo boj z novimi kazenskimi obtožbami in z visokimi odškodninskimi tožbami. Ker je prejemnik socialne podpore, prosi za oprostitev plačila sodnih stroškov in sodnih taks.

Toženka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče se v celoti strinja z razlogi izpodbijane odločbe, s katerimi je organ utemeljil, zakaj v zadevi ni bil izpolnjen pogoj za dodelitev BPP iz prvega odstavka 24. člena ZBPP, po katerem je treba pri presoji o dodelitvi BPP kot pogoje upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo, med drugim tudi to, ali zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati.

Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, to pa ugotavlja tudi sodišče po vpogledu v prošnjo za dodelitev BPP (list 1 upravnega spisa), je tožnik v njej navedel, da sta sklep in odredba nezakoniti, ker da je izvršba „v veljavi“ več kot 13 let in bi jo moralo sodišče ustaviti. V zadevi tudi ni sporno, da se omenjeni sklep nanaša na odmero nadaljnjih stroškov izvršilnega postopka, odredba pa na predložitev seznama dolžnikovega premoženja. To pomeni, da tožnikova zahteva o ustavitvi postopka iz razlogov njegove dolgotrajnosti nima nikakršne zveze s predmetom odločanja v morebitnem pritožbenem postopku, v katerem bi se odločalo o pravilnosti in zakonitosti prvostopenjskega sklepa o odmeri nadaljnjih izvršilnih stroškov, medtem ko zoper odredbo sodišča o dolžnikovi obveznosti, da predloži seznam o stanju svojega premoženja, pravnega sredstva sploh ni (peti odstavek 31. člena v zvezi z osmim odstavkom 9. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ). Sodišče zato nima nobenih pomislekov v oceno organa, da iz teh razlogov vložitev pritožbe v obravnavanem primeru ne bi bila razumna in nima verjetnega izgleda za uspeh. Tudi sicer tožnik v tožbi le pavšalno izraža nestrinjanje z izpodbijano odločbo in ne navaja, zakaj je ta po njegovem mnenju nepravilna.

Tožnik v tožbi predlaga, naj mu sodišče zanjo dodeli BPP. Njegovo prošnjo je obravnaval organ tega sodišča pod št. Bpp 204/2012 in jo z odločbo z dne 17. 12. 2012 zavrnil. Neutemeljen pa je tudi predlog za taksno oprostitev v zadevi. V postopkih odločanja o dodelitvi BPP se sodna taksa namreč ne plačuje (četrti odstavek 10. člena Zakona o sodnih taksah, ZST-1).

Ker je sodišče ugotovilo, da tožba ni utemeljena, jo je v skladu s prvim odstavkom 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo.