Jedro

Problem prezasedenosti teh ustanov je sodiščem znan in so na to že večkrat opozarjala pristojne institucije. Naloga sodišča namreč je, da v primeru, ko ugotovi, da so izpolnjeni vsi pogoji za sprejem določene osebe v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda sprejme sklep o sprejemu in določi v kateri zavod. Drugačno ravnanje sodišča bi bilo nezakonito in protiustavno. Tako sodišču prve stopnje ni preostalo drugega, kot da med prezasedenimi ustanovami izbere eno.

Izrek

Pritožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se nasprotno udeleženko za čas enega leta, to je do 10. 7. 2019, sprejme na varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda Dom upokojencev X. 2. Pritožuje se Dom upokojencev X. (v nadaljevanju pritožnik), ker sodišče pri odločitvi o namestitvi pridržane osebe ni upoštevalo prenapolnjenosti varovanega oddelka in neizpolnjevanja prostorskih pogojev, ki onemogočajo varno zagotavljanje storitve nasprotni udeleženki. Na varovanem oddelku imajo trenutno že nastanjenih 23 stanovalcev, glede na prostorske standarde pa bi morali na tem oddelku zagotavljati oskrbo in varstvo 11 stanovalcem. S sprejemom nasprotne udeleženke bodo kapacitete varovanega oddelka zasedene 218%. Primorani jo bodo namestiti v 17 m² veliko sobo, kjer sta že dve starejši stanovalki z upadom kognitivnih funkcij. S tem bodo bistveno kršene njune pravice do izbire, dostojanstva, zasebnosti in varnosti. Na oddelku tudi nimajo prostora za izvajanje posebnih varovalnih ukrepov, niti prostora za sproščanje, da bi z usmerjenimi in strokovnimi pristopi preprečevali in umirjali nevarna vedenja stanovalcev. Prenatrpanost oddelka tako povečuje tveganje za resno ogroženost vseh stanovalcev, kot tudi zaposlenih na oddelku in onemogoča varno zagotavljanje storitev uporabnikom ter omejuje zagotavljanje njihovih temeljnih človekovih pravic in svoboščin.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep v skladu s 350. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) in prvim odstavkom 30. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr) preizkusilo v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa glede absolutnih bistvenih kršitvah določb postopka, ki so navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP in glede pravilne uporabe materialnega prava. Ugotavlja, da je glede na ugotovljene okoliščine konkretnega primera izpodbijana odločitev materialno pravno pravilna, pa tudi nobenih upoštevnih procesnih kršitev sodišče prve stopnje ni zagrešilo.

5. V varovani oddelek v socialnovarstvenem zavodu (17. točka 2. člena ZDZdr) se osebo sprejme v obravnavo brez privolitve, če je akutno bolnišnično zdravljenje končano ali ni potrebno; če oseba potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način; če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim; če je to ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima osebo hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovanja svojega ravnanja; če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (izven socialnovarstvenega zavoda v nadzorovani obravnavi) in če izpolnjuje druge pogoje za sprejem v socialnovarstveni zavod, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva (75. člen v zvezi s 74. členom ZDZdr). Izpolnjenost vseh navedenih pogojev je sodišče prve stopnje ugotovilo v izpodbijanem sklepu, in sicer na podlagi ugotovitev izvedenca psihiatrične stroke dr. R. T., podanih v pisnih mnenjih in na zaslišanju na naroku, izpovedbe koordinatorke nadzorovane obravnave L. K. V., z vpogledom v spis Okrajnega sodišča v Radovljici Pr 125/2018 o pridržanju nasprotne udeleženke na zdravljenju v Psihiatrični bolnišnici, v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve v nujnih primerih, opisov dogajanj ob sprejemih v PB in odgovorov socialnovarstvenih zavodov na poizvedbe o možnostih namestitve nasprotne udeleženke. Glede na z navedenimi dokazi ugotovljena dejstva, je odločitev, da je nasprotno udeleženko treba sprejeti v obravnavo v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda za najdaljši možni čas enega leta materialnopravno pravilna.

6. Pred odločitvijo so bila skladno z 79. členom ZDZdr pridobljena mnenja treh ustanov, ki imajo varovane oddelke za sprejem oseb z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju. Vsi so sporočili, da nasprotne udeleženke ne morejo sprejeti, ker na varovanem oddelku nimajo nobenega prostega mesta, vsi so že sedaj več kot 100% zasedeni, zato ne morejo nasprotni udeleženki v primeru namestitve k njim zagotoviti primernih bivalnih pogojev, ustrezne strokovne pomoči in ji zagotavljati varnost ter nadzor, zaradi prezasedenosti pa bodo tudi sedanji stanovalci še dodatno ogroženi. Tudi iz javno dostopnih evidenc na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti izhaja, da so vsi varovani oddelki socialnovarstvenih zavodov polno zasedeni. Problem prezasedenosti teh ustanov je sodiščem znan in so na to že večkrat opozarjala pristojne institucije. Naloga sodišča namreč je, da v primeru, ko ugotovi, da so izpolnjeni vsi pogoji za sprejem določene osebe v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda sprejme sklep o sprejemu in določi v kateri zavod. Drugačno ravnanje sodišča bi bilo nezakonito in protiustavno1. Tako sodišču prve stopnje ni preostalo drugega, kot da med prezasedenimi ustanovami izbere eno. Pri določitvi socialnovarstvenega zavoda sodišče poleg mnenja socialnovarstvenega zavoda, v katerega naj bi bila oseba sprejeta, upošteva tudi želje in osebne okoliščine osebe (79. člen ZDZdr) ter ureditev v Zakonu o socialnem varstvu (ZSV) in podzakonskih aktih, sprejetih na podlagi ZSV2. Nasprotna udeleženka niti nihče od bližnjih želje, kam naj bi bila nameščena, niso izrazili. Pritožnik je v mnenju, ki ga je podal glede sprejema nasprotne udeleženke na varovani oddelek z dne 4. 7. 2018 (priloga C1) potrdil, da nasprotna udeleženka izpolnjuje splošne pogoje, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva za sprejem v njihovo posebno enoto. Pogoji za izdajo izpodbijane odločbe so bili tako izpolnjeni in pritožnik z navedbami o prostorski stiski in posledično nemožnosti izvajanja ukrepa ne more biti uspešen. Prostorska stiska posebnih socialnovarstvenih zavodov po ustaljeni sodni praksi ni za presojo odločilna okoliščina3. 7. Ker niso podani ne uveljavljani ne uradoma upoštevni pritožbeni razlogi, je višje sodišče pritožbo zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 30. členom ZDZdr).

1 Gl. sklep VSRS II Ips 155/2016. 2 Gl. sklep VSRS II Ips 217/2016. 3 Gl. npr. sklepe VSRS II Ips 351/2013, II Ips 114/2016, II Ips 287/2017.