Jedro

Mestna občina je solidarno zavezana za plačilo terjatev bivših občin, katerih ena od pravnih naslednic je.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep pod točko 1 spremeni tako, da se izrek sklepa sodišča prve stopnje glasi: "Ugovor dolžnikov z dne 27.6.1995 se zavrne".

Dolžnica je dolžna upnicam plačati 67.830,00 SIT pritožbenih stroškov v 8 dneh.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo ugovoru dolžnice z dne 27.6.1995 in razveljavilo sklep o izvršbi opr. št. I I .... z dne 7.6.1995. Izvršbo je ustavilo in predlog za izvršbo zavrnilo. Z odločitvijo pod točko 2 sklepa je kot prepozen zavrglo ugovor dolžnice z dne 1.2.1996, vendar to ni predmet pritožbe.

Sodišče prve stopnje je na ugovor dolžnice namreč ugotovilo, da sklep o izvršbi ni skladen z izvršilnim naslovom, ker v njem kot dolžnik ni označena Mestna občina Ljubljana, upniki pa niso izkazali prehoda obveznosti po 22. členu Zakona o izvršilnem postopku - ZIP.

Proti sklepu se pritožujejo upnice zaradi nepravilne uporabe materialnega prava in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Predlagajo spremembo sklepa tako, da se ugovor zavrne. Navajajo: V času po pravnomočnosti izvršilnega naslova je Zakon o lokalni samoupravi določil nove občine, ki so nasledile prejšnje. Iz zakona izhaja, da bodo nove občine prevzele dolžnosti in obveznosti prejšnjih občin. Določen je bil rok, v katerem bi se občine morale dogovoriti o prevzemu obveznosti. Izkazalo se je, da novonastale občine nimajo interesa, da bi se sporazumele. Celotno premoženje je na ozemlju današnje Mestne občine Ljubljana in je tako prav ta občina naslednica prejšnjih Občin Ljubljana-Bežigrad in Ljubljana Vič-Rudnik. Če Mestna občina Ljubljana ni edina naslednica, pa bi moralo iti za solidarno odgovornost. Tudi v tem primeru bi bila Mestna občina Ljubljana pasivno legitimirana. Predlagajo tudi oprostitev plačila sodnih taks.

Pritožba je utemeljena.

V izvršilnem postopku velja načelo stroge formalne legalitete.

Izvršilno sodišče se npr. ne sme spuščati v pravilnost in zakonitost izvršljive sodne odločbe, v členu 22 ZIP pa je to načelo izpeljano tako, da se prehod obveznosti dokazuje samo z javno ali po zakonu overjeno listino ali s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku. To torej tudi pomeni, da izvršilno sodišče ne sme meritorno ugotavljati legitimacije strank. Ob upoštevanju samo tega načela bi bila torej odločitev sodišča prve stopnje pravilna, saj Mestna občina Ljubljana v odločbi ni navedena kot dolžnica, upnice pa prehoda na zgoraj opisan način niso dokazale.

Vendar pa gre po mnenju pritožbenega sodišča v obravnavanem primeru za situacijo, ko tega načela ni mogoče uporabiti, ker je treba upoštevati tako načelo pravičnosti - tudi določbo 2. člena slovenske Ustave, ki pravi, da je Slovenija pravna (in socialna) država. Za obravnavani primer je treba reči, da sprememba predpisov o lokalni samoupravi oziroma o drugačni organiziranosti občin v času sodnega postopka ne more iti v korist upnikov in v škodo dolžnikov. To bi se zgodilo, če bi se upošteval ugovor dolžnice, da mestna občina ni dolžnica v tem sporu, ker niso urejena premoženjskopravna razmerja med bivšimi občinami. Iz teh razlogov je zato prav, da izvršilno sodišče tudi meritorno presoja, ali je mestna občina dolžnica v tem postopku. Ob taki presoji se izkaže, da ugovor dolžnice o tem, da mestna občina ni pasivno legitimirana, ni utemeljen. Ne more se izgovarjati na to, da premoženjskopravna razmerja po 100. členu Zakona o lokalni samoupravi niso urejena in da bo legitimacijo pridobila šele s sklenitvijo sporazuma. Mestna občina je ena od pravnih naslednic Občin Ljubljana-Bežigrad in Ljubljana Vič-Rudnik, na kateri se glasi izvršilni naslov. To ni sporno, saj v ugovoru mestna občina tudi to sama priznava. Kot ena od naslednic pa dolžnikom odgovarja solidarno. Drugačna rešitev tudi ne more priti v poštev, saj upnika ne zanima, kdaj in kako se bodo dolžniki dogovorili o prevzemu obveznosti. To je stvar medsebojnega razmerja med dolžniki. Navzven, torej proti upnikom, pa je odgovornost dolžnikov lahko le solidarna.

Glede na povedano je bilo torej treba pritožbi ugoditi in odločitev sodišča prve stopnje spremeniti tako, da se ugovor dolžnice zavrne (člen 337 točka 4 Zakona o pravdnem postopku v zvezi s členom 380 točka 3 in členom 381 istega zakona in v zvezi s členom 53/2 in 14 ZIP).

O oprostitvi plačila sodnih taks bo odločilo sodišče prve stopnje.

Odločitev o pritožbenih stroških je utemeljena na določilu člena 166/2 Zakona o pravdnem postopku v zvezi s členom 14 ZIP. Stroški so odmerjeni v skladu s predlogom, specifikacija pa je razvidna iz redne št. 13. O oprostitvi plačila sodnih taks bo odločilo sodišče prve stopnje.