Jedro

Tožena stranka se z vprašanjem, ali imajo in v kolikšnem obsegu imajo zemljišča, katere lastnica ali solastnica je tožničina mati, status kmetijskih in gozdnih zemljišč, ni ukvarjala, ter ni ugotavljala, kakšen je morebitni katastrski dohodek iz naslova opravljanja kmetijske in gozdarske dejavnosti, čeprav so te okoliščine bistvenega pomena za sprejem zakonite odločitve. Glede kmetijskega in gozdnega zemljišča pri odločanju o tem, ali je tožnica upravičena do BPP, v skladu s temi določbami, namreč ni mogoče upoštevati vrednosti kmetijskega in gozdnega zemljišča (kot pri stavbnih zemljiščih), ampak dohodek iz kmetijske in gozdarske dejavnosti oziroma katastrski dohodek kmetijskih in gozdnih zemljišč.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, št. Bpp 425/2018 z dne 26. 10. 2018, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo odločila, da prosilka A.A., v tem upravnem sporu tožnica, ni upravičena do brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) in je dolžna na račun sodišča v roku 15 dni po pravnomočnosti odločbe vrniti neupravičeno prejeto BPP v znesku 71,60 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od prvega dne poteka izpolnitvenega roka do plačila. V obrazložitvi svoje odločitve je pojasnila, da je bila prosilki z odločbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, št. Bpp 425/2018 z dne 5. 10. 2018, odobrena nujna BPP za sestavo tožbe v socialnem sporu zoper Republiko Slovenijo, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, zaradi uveljavljanja pravice do državne štipendije. Pri ugotavljanju upravičenosti do BPP je tožena stranka v zvezi s t. i. subjektivnim pogojem ugotovila, da je prosilkina mati B.B., ki se v skladu z 2. točko prvega odstavka 10. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS) šteje za družinskega člana, lastnica oziroma solastnica več nepremičnin. Vrednost premoženja prosilkine družine znaša skupaj 24.860,05 EUR. Ker se BPP ne odobri, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega višino 18.852,00 EUR (prvi odstavek 27. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih, v nadaljevanju ZSVarPre), je tožena stranka, upoštevajoč zgoraj navedeno vrednost premoženja prosilkine družine, odločila, da prosilka do BPP ni upravičena in je v skladu z drugim odstavkom 43. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) dolžna povrniti sredstva v višini 71,60 EUR, ki bodo odvetnici izplačana v postopku BPP.

2. Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja in zoper izpodbijano odločbo vlaga tožbo iz razloga napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da se v skladu s 17. členom ZUPJS pri ugotavljanju materialnega položaja tožnice in njene družine med drugim šteje nepremično premoženje (17. člen), vendar se v premoženje ne šteje kmetijsko, vodno in gozdno zemljišče, ki daje dohodek, ki se po zakonu upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja (18. člen). Ker se v skladu z Zakonom o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2) katastrski dohodek šteje kot obdavčljiv dohodek, se v premoženje tožnice in njene družine ne šteje vrednost nepremičnin, ki so opredeljene kot kmetijske, vodne ali gozdne. Tožena stranka pri ugotavljanju vrednosti nepremičnin, ki so v solasti matere tožnice, sploh ni ugotavljala, kakšna je namenska raba nepremičnin, pač pa je vrednosti vseh nepremičnin oziroma solastniških deležev seštela in vse skupaj štela kot premoženje tožnice in njene družine, kar je materialnopravno zmotno. Pri ugotavljanju materialnega položaja tožnice in njene družine bi morala tožena stranka za nepremičnine, ki so opredeljene kot kmetijsko in gozdno zemljišče, upoštevati katastrski dohodek, ki ga je tožnica in njena družina v letu 2017 dosegla v višini 164,78 EUR, in vrednost nepremičnin, ki so opredeljene kot stavbno zemljišče, v višini 3.145,00 EUR. Tožnica se glede tega, da je treba pri ugotovitvi premoženjskega položaja prosilca in njegove družine pri kmetijskih, gozdnih in vodnih zemljiščih upoštevati katastrski dohodek in ne vrednosti nepremičnin, sklicuje na sodno prakso (sodbi III U 284/2016 in IV U 72/2014). Tožnica sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v ponovni postopek, toženi stranki pa naloži povrnitev tožničinih stroškov predmetnega postopka.

3. Tožena stranka je sodišču poslala upravni spis. Odgovora na tožbo ni podala.

K točki I izreka:

4. Tožba je utemeljena.

5. Sodišče uvodoma ugotavlja, da je bila tožnici z odločbo tožene stranke, št. Bpp 425/2018 z dne 5. 10. 2018, dodeljena nujna BPP za sestavo tožbe v zgoraj navedenem socialnem sporu. V teh primerih je strokovna služba za BPP dolžna preveriti materialni položaj prosilca v 15 dneh po dodelitvi nujne BPP in na podlagi teh ugotovitev izdati prosilcu odločbo o upravičenosti do BPP. Če prosilec glede na svoj materialni položaj ne bi bil upravičen do redne BPP, se uporabijo določbe tega zakona o spremembi okoliščin in neupravičeno prejeti BPP (četrti in peti odstavek 36. člena ZBPP).

6. Glede na navedeno je tožena stranka po izdani odločbi o dodelitvi BPP, preverila izpolnjevanje materialno finančnega (subjektivnega) pogoja za dodelitev BPP tožnici. Na podlagi tretjega odstavka 11. člena ZBPP se namreč pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Do BPP je upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka, oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP). Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke (drugi odstavek 13. člena ZBPP). Materialni položaj prosilca in njegove družine se ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se, za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg prosilca upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek 14. člena ZBPP). Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine se torej uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (drugi odstavek 14. člena ZBPP), to je določbe ZSVarPre.

7. Skladno s 5. členom ZSVarPre se pri ugotavljanju upravičenosti do BPP upoštevajo osnove in merila, določena s tem zakonom in z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Po 11. členu tega zakona se pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca upoštevajo osebe, določene z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, njihov dohodek in premoženje, razen načina in obdobja upoštevanja dohodka in premoženja, glede katerih se uporablja ta zakon. Posebej ta zakonska določba opredeljuje, da se glede načina in obdobja upoštevanja dohodka iz dejavnosti ter dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, uporablja zakon, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, to je ZUPJS.

8. ZUPJS določa dohodke in premoženje, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca, prav tako tudi dohodke in premoženje, ki se pri tem ne upoštevajo. Skladno s 1. točko prvega odstavka 12. člena tega zakona se kot dohodki, ki se upoštevajo, štejejo vsi obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, ki niso oproščeni plačila dohodnine, torej dohodki, ki jih kot take določa ZDoh-2. Ta zakon kot obdavčljive dohodke v 3. točki 18. člena določa dohodke iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, torej katastrski dohodek. Glede na navedena zakonska določila je nesporno, da se pri ugotavljanju materialnega položaja tožnice glede kmetijskih in gozdnih zemljišč upošteva katastrski dohodek, ki ga je tožnica in njena družina v letu 2017 dosegla v višini 164,78 EUR, temu podatku (o višini katastrskega dohodka) pa tožena stranka ne oporeka.

9. Skladno z ZUPJS se pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca v premoženje sicer šteje nepremično premoženje (1. točka prvega odstavka 17. člena ZUPJS), ne upošteva pa se kmetijsko, vodno in gozdno zemljišče, ki daje dohodek, ki se po tem zakonu upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja (6. točka prvega odstavka 18. člena ZUPJS). Ker se, skladno s prej citirano določbo 3. točke 18. člena ZDoh-2, kot obdavčljivi dohodek upošteva dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, torej katastrski dohodek, to pomeni, da se kmetijska in gozdna zemljišča, ki tak dohodek dajejo, ne štejejo v premoženje, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca. Če se za opravljanje osnovne kmetijske dejavnosti uporablja del nepremičnine, del pa temu ni namenjen, je v premoženje dopustno všteti samo slednji del zemljišča, ne pa celotnega.

10. Med strankama ni sporno, da je tožničina mati lastnica oziroma solastnica več nepremičnin. Sporno pa je, ali je glede na to, da je mati tožnice lastnica oziroma solastnica poleg stavbnih zemljišč tudi kmetijskih in gozdnih zemljišč z odmerjenim katastrskim dohodkom od teh zemljišč, dopustno ta zemljišča upoštevati kot premoženje pri ugotavljanju materialnega položaja tožnice. Tožena stranka je za premoženje tožnice štela seštevek vrednosti nepremičnin v lasti tožničine matere, kot izhaja iz podatkov Geodetske uprave Republike Slovenije in znaša skupaj 24.860,05 EUR, kar presega cenzus premoženja (18.852,00 EUR), določen pri ugotavljanju materialnih pogojev za dodelitev BPP.

11. Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke preuranjena. Iz obrazca podatki o družinskem članu, ki se nanašajo na tožničino mater B.B., katere premoženje se na podlagi 1. točke drugega odstavka v zvezi z 2. točko prvega odstavka 10. člena ZUPJS upošteva pri ugotavljanju izpolnjevanja materialnega pogoja tožnice, čemur tožena stranka ne oporeka, izhaja, da je tožničina mater med drugim lastnica tudi kmetijskega in gozdnega zemljišča, gospodarskega poslopja in kmetijskih strojev, ki daje dohodke. Tako bi morala tožena stranka ob upoštevanju določbe 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (načelo zaslišanje stranke) in 8. člena tega zakona (načelo materialne resnice), pridobiti tudi podatke o namenski rabi zemljišč ter dohodku iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, kar je tožnica priložila k tožbi, ter pri odločanju upoštevati zgoraj navedeno določbo 6. točke prvega odstavka 18. člena ZUPJS.

12. Tožena stranka se z vprašanjem, ali imajo in v kolikšnem obsegu imajo zemljišča, katere lastnica ali solastnica je tožničina mati, status kmetijskih in gozdnih zemljišč, ni ukvarjala, ter ni ugotavljala, kakšen je morebitni katastrski dohodek iz naslova opravljanja kmetijske in gozdarske dejavnosti, čeprav so te okoliščine bistvenega pomena za sprejem zakonite odločitve. Glede kmetijskega in gozdnega zemljišča pri odločanju o tem, ali je tožnica upravičena do BPP, v skladu s temi določbami, namreč ni mogoče upoštevati vrednosti kmetijskega in gozdnega zemljišča (kot pri stavbnih zemljiščih), ampak dohodek iz kmetijske in gozdarske dejavnosti oziroma katastrski dohodek kmetijskih in gozdnih zemljišč.

13. Ker so v spornem primeru v bistvenih točkah dejstva nepopolno ugotovljena, je nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in posledično nepravilno uporabljeno materialno pravo, zato je sodišče na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), izpodbijano odločbo odpravilo in po tretjem odstavku tega člena zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek (tretji odstavek 64. člena ZUS-1). V ponovnem postopku mora tožena stranka ponovno ugotoviti materialni položaj tožnice in njene družine, pri tem upoštevati zgoraj navedeno pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava, na tej podlagi pa oceniti, ali tožnica izpolnjuje subjektivni pogoj za dodelitev BPP, zatem pa znova odločiti o njeni prošnji.

K točki II izreka:

14. Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo, je po določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožnica upravičena do povračila stroškov postopka. Te stroške je sodišče, skladno z določbo 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, odmerilo v pavšalnem znesku 285,00 EUR, glede na to, da je bila zadeva rešena na seji, tožnico pa je zastopala odvetnica.