Jedro

V konkretnem primeru je tožnica zoper izpodbijano odločbo, s katero je prvostopenjski organ začasno zadržal obravnavano blago (dve mački perzijski mešanki) vložila izpodbojno tožbo in z njo zahtevala odpravo izpodbijane odločbe in vrnitev zadeve v ponovni postopek. Odprava upravnega akta pomeni vzpostavitev stanja kot je bilo pred njegovo izdajo in možnost ponovitve upravnega postopka oz. ponovnega odločanja pred pristojnim organom (tretji odstavek 64. člena ZUS-1), kar pa glede na dejstvo, da sta bili obravnavani mački 23. 12. 2016 že vrnjeni tožnici, ni več mogoče. Sodišče sodi, da po povedanem si tožnica z izpodbojno tožbo ne more izboljšati svojega pravnega položaja. V konkretnem primeru po povedanem tožnica ne izkazuje pravnega interesa za upravni spor.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju prvostopenjski, tudi carinski organ) na podlagi 29. člena Uredbe (EU) 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (v nadaljevanju CZU) v zadevi začasnega zadržanja blaga po uradni dolžnosti zavrnila netrgovski premik hišnih živali „živi mački perzijki mešanki, 2 kosa“ in je blago začasno zadržala (točka 1 izreka). Zahtevku tožnice za povrnitev stroškov postopka pritožbe zoper sklep Finančne uprave Republike Slovenije DT 4243-62/2017-4 z dne 8. 6. 2017 je delno ugodila, tako da se tožnici povrnejo stroški postopka v skupni višini 168,66 EUR. Plačilo se izvede v breme proračuna iz transakcijskega računa, ki ga navaja na transakcijski račun, ki ga navaja, v roku 30 dni po dokončnosti te odločbe (točka 2 izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da 13. 12. 2016 carinski organ potniškega dela mejnega prehoda A opravil pregled blaga - dveh mačk iz ... Ker je podvomil v verodostojnost predloženih listin, je za strokovno pomoč zaprosil uradnega veterinarja Mejne veterinarske postaje A, ki je po opravljenem veterinarskem pregledu 13. 12. 2016 izdal zapisnik, v katerem je ugotovil, da živali ne izpolnjujeta veterinarsko sanitarnih pogojev za netrgovski premik na teritorij Unije, ker ju ne spremlja veterinarsko spričevalo. Iz 198. člena CZU izhaja, da v primeru, če niso predloženi dokumenti za zahtevani carinski postopek in prepustitev blaga ni mogoča, carinski organi izvedejo vse potrebne ukrepe za ureditev položaja blaga. Uradni veterinar je predlagal, da obravnavani živali izpolnita manjkajoče veterinarsko sanitarne pogoje v zavetišču za hišne živali, s čimer se tožnica ni strinjala. Na podlagi navedenega je bilo potrebno mački namestiti v izolacijo, zato je carinski organ v skladu s členom 134 CZU izdal potrdilo o zadržanju 4243-55/2016-50. Obravnavani sijamski mački sta bili nato 23. 12. 2016 vrnjeni tožnici, ker sta izpolnili predpisane pogoje glede preverjanja zdravstvenega stanja, kar je pristojni veterinar ugotovil z zapisnikom U06172-14/2016/17. V ponovnem postopku carinski organ ugotavlja, da tožnica v uvoznem postopku ni predložila ustreznih dokumentov, kar pojasni.

3. Ministrstvo za finance je tožničino pritožbo zavrnilo.

4. Tožnica izpodbija navedeno odločitev ter v tožbi navaja, da so bili v obravnavani zadevi izpolnjeni vsi pogoji, ki se zahtevajo za netrgovski premik blaga na teritorij EU. Mačka B., mikročip št. xxx in mačka C., mikročip št. xxx, sta bili označeni s transpondrjema in sta imeli veljavno opravljena cepljenja proti steklini, veljaven test titracije protiteles proti steklini v odobrenem laboratoriju, test opravljen najmanj 3 mesece pred datumom premika in priloženo ustrezno veterinarsko spričevalo, vključno s pisno izjavo. Iz zapisnika z dne 13. 12. 2016 izhaja, da naj ne bi bili predloženi ustrezni veterinarski spričevali. Posledično sta bili mački oddani v zavetišče D. Navedena ugotovitev ni pravilna. Tožnica je predložila Vet. Health Certificate – Veterinarsko spričevalo, izdano s strani Ministrstva za kmetijstvo (Ministry of Agriculture, ...), na originalu dopisa Ministrstva za kmetijstvo s podpisom in žigom pristojnega veterinarja E. E.) izstavljeno 11. 12. 2016 s tremi podpisi in enim žigom ter veterinarsko izvozno potrdilo (Ministry of Agriculture, ...) z dne 11. 12. 2016 s tremi podpisi, dvema žigoma in eno registrsko številko, kar tožnica prilaga. Odreditev odvzema živali in odvzema krvi za ponovno titracijo je bilo po mnenju tožnice neupravičeno in nepotrebno, saj je predložila vse potrebne dokumente. Navedeni veterinarski spričevali sta tudi vsebovali vse podatke, kot se zahtevajo po Izvedbeni uredbi 577/2013. Tožnica je predložila spričevalo o cepljenjih, ki vsebuje podatke o lastniku, mikročip, število živali ter ostala cepljenja ter potrdilo o opravljenem testu krvi na protitelesa cepiva stekline, za kar predlaga dokaze. Na straneh 7 do 9 tožbe navaja kronološki potek dogodkov. Na straneh 10 do 11 tožbe pa navaja posamezne druge primere uvoza mačk in psa. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov postopka skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

5. Tožbo je bilo potrebno zavreči iz naslednjih razlogov:

6. Sodišče je v konkretnem primeru najprej presojalo ali tožnica izkazuje pravni interes za vsebinsko presojo tožbe, s katero je zahtevala odpravo izpodbijane odločbe o začasnem zadržanju blaga v uvoznem postopku, v konkretnem primeru dveh mačk. 7. V upravnem sporu sodišče na podlagi 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. Po drugem odstavku 2. člena ZUS-1 je upravni akt upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. Vsak, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov s tožbo v upravnem sporu, mora za to izkazati pravni interes. Pravni interes je procesna predpostavka za dopustnost upravnega spora. Navedeno pomeni, da mora tožnik ves čas upravnega spora izkazovati pravo-varstveno potrebo, da je poseg sodišča potreben, ker drugače, njegove pravice oz. na zakon oprte koristi ne bi bile zavarovane. Povedano drugače to pomeni, da mora tožnik izkazati, da bi morebiten uspeh v upravnem sporu zanj pomenil določeno pravno korist oziroma izboljšanje njegovega pravnega položaja, ki ga brez tega ne bi mogel doseči. 8. Po prvem odstavku 33. člena ZUS-1 se s tožbo v upravnem sporu lahko zahteva odprava upravnega akta (izpodbojna tožba), ugotovitev nezakonitosti upravnega akta, s katerim je bilo poseženo v tožnikove pravice ali pravne koristi (ugotovitvena tožba), izdajo oziroma vročitev upravnega akta (tožba zaradi molka) in spremembo upravnega akta (tožba v sporu polne jurisdikcije).

9. V konkretnem primeru je tožnica zoper izpodbijano odločbo, s katero je prvostopenjski organ začasno zadržal obravnavano blago (dve mački perzijski mešanki) vložila izpodbojno tožbo in z njo zahtevala odpravo izpodbijane odločbe in vrnitev zadeve v ponovni postopek. Odprava upravnega akta pomeni vzpostavitev stanja kot je bilo pred njegovo izdajo in možnost ponovitve upravnega postopka oz. ponovnega odločanja pred pristojnim organom (tretji odstavek 64. člena ZUS-1), kar pa glede na dejstvo, da sta bili obravnavani mački 23. 12. 2016 že vrnjeni tožnici, ni več mogoče. Sodišče sodi, da po povedanem si tožnica z izpodbojno tožbo ne more izboljšati svojega pravnega položaja. V takšnem primeru je za uresničitev pravice do sodnega varstva zoper odločbe upravnih organov predvidena možnost vložitve ugotovitvene tožbe (druga alineja prvega odstavka 33. člena ZUS-1). Tožnica pa v predmetni tožbi ni uveljavljala ugotovitev nezakonitosti izpodbijane odločbe oz. ni postavila ugotovitvenega zahtevka. Sodišče pa na podlagi prvega odstavka 40. člena ZUS-1 presoja upravni akt le v mejah tožbenega predloga, ki pa je v konkretni zadevi odprava izpodbijanega akta.

10. V predhodnem preizkusu tožbe po 36. členu ZUS-1 sodišče s sklepom tožbo zavrže med drugim, če ugotovi, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist. V konkretnem primeru po povedanem tožnica ne izkazuje pravnega interesa za upravni spor. Pravni interes pa predstavlja eno od splošnih procesnih predpostavk za vložitev tožbe v upravnem sporu, na katero je sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti. Sodišče je podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 s sklepom tožbo zavrglo, ker je ugotovilo, da si tožnica s tožbo ne more izboljšati svojega pravnega položaja.

11. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, zavrže ali pa postopek ustavi, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.