Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožena stranka je po ugotovitvi, da je tožnik v sporu, za katerega mu je bila dodeljena BPP, delno uspel in da mu je bil celoten prisojen znesek odškodnine in stroškov dejansko izplačan, pravilno uporabila določilo 48. člena ZBPP.
I. Tožba se zavrne.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.
1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo odločila, da je A.A. dolžan plačati 793,50 EUR stroškov izplačanih iz sredstev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), v roku 30 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila. Odločitev je utemeljena z ugotovitvijo, da je bila prosilcu z odločbo Bpp 542/2012 z dne 30. 3. 2012 dodeljena izredna BPP v obliki oprostitve plačila izvedenca medicinske stroke, v pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Celju, opr. št. P 1211/2009. Pravdni postopek je tekel na zahtevo upravičenca do BPP, zoper Zavarovalnico B. d.d. S sodbo P 1211/2009 z dne 3. 9. 2012, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju opr. št. Cp 48/2013 z dne 11. 7. 2013, ki je postala pravnomočna 11. 7. 2013 in izvršljiva 30. 8. 2013. Okrožno sodišče je odločilo, da je nasprotna stranka upravičencu do BPP dolžna v 15. dneh plačati 34.500,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 4. 2008 dalje do plačila in 1.723,32 EUR pravdnih stroškov, vse v 15. dneh.
2. Tožena stranka se je v izpodbijani odločbi sklicevala na določbo 46. in 48. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in tožnika z dopisom z dne 27. 1. 2014 pozvala, naj se izjavi o prejemu premoženja s strani nasprotne stranke. Upravičenec na ta dopis ni odgovoril, iz dopisa odvetnika C.C. pa izhaja, da upravičenec do BPP ni dobil povrnjenih stroškov sodnega izvedenca, ker mu jih sodišče ni priznalo.
3. Z obvestilom z dne 11. 01. 2013 je nasprotna stranka toženo stranko obvestila, da je pravdne stroške in odškodnino v celoti poravnala, skupaj z obrestmi, torej je upravičenec v pravdnem postopku delno uspel in pridobil premoženje, ki ne predstavlja preživnine ali odškodnine za izgubljeno preživljanje zaradi smrti tistega, ki je bil dolžan dajati preživljanje. Ker premoženje presega znesek stroškov, ki so bili plačani iz naslova BPP je upravičenec dolžan povrniti te stroške v višini 755,23 EUR.
4. Tožnik v tožbi odločitvi tožene stranke oporeka in pojasnjuje, da sta bila v pravdnem postopku P 1211/2009 angažirana sodna izvedenca iz varstva pri delu in medicinske stroke, za plačilo katerih je bila tožniku dodeljena izredna BPP. Pojasnjuje tudi, da je tožnik na naroku za glavno obravnavo 3. 9. 2012 priglasil obe izvedenini v višini 755,23 EUR in 793,50 EUR, vendar ne prvostopenjsko, ne drugostopenjsko sodišče stroškov izvedenca ni priznalo. Izpodbijana odločba je izdana v nasprotju z določbo 46. in 48. člena ZBPP. Sklicuje se na neenotno sodno prakso (I U 1814/2012 z dne 24. 12. 2012 in II U 203/2011) in sodišču predlaga odpravo izpodbijane odločbe in povrnitev stroškov postopka.
5. Tožena stranka je sodišču poslala upravni spis. Odgovora na tožbo ni posredovala.
K I. točki izreka:
6. Tožba ni utemeljena.
7. Po presoji sodišča je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v prvostopenjskem sklepu in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1), zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1), k tožbenim navedbam pa še dodaja:
8. V obravnavani zadevi ni sporno, da je tožnik v zadevi P 1211/2009, zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju opr. št. Cp 48/2013 z dne 11. 7. 2013, ki je postala pravnomočna 11. 7. 2013 in izvršljiva 30. 8. 2013, delno uspel. Prav tako ni sporno, da mu je tožena stranka izplačala skupno 52.604,80 EUR, od tega 2191,64 EUR iz naslova pravdnih stroškov, zakonske zamudne obresti v višini 15.913,16 EUR in odškodnino v višini 34.500,00 EUR. Od tega je bil znesek 14.382,00 EUR plačan 13. 9. 2012, znesek 38.085,58 EUR dne 21. 11. 2012 in znesek 136,75 EUR dne 4. 10. 2013. 9. Po presoji sodišča je tožena stranka po ugotovitvi, da je tožnik v sporu, za katerega mu je bila dodeljena BPP, delno uspel in da mu je bil celoten prisojen znesek odškodnine in stroškov dejansko izplačan, pravilno uporabila določilo 48. člena ZBPP. Prvi odstavek 48. člena ZBPP namreč določa, da je upravičenec do brezplačne pravne pomoči, ki je delno ali v celoti uspel v postopku, in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča ali na podlagi izvensodne ali sodne poravnave pridobil premoženje oziroma dohodke, dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka, oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom tega zakona. V nobenem primeru se od upravičenca do brezplačne pravne pomoči ne sme terjati več, kot je v postopku dejansko dobil (tretji odstavek 48. člena ZBPP).
10. Tožnik v tožbi navaja, da mu sodišči (Okrožno sodišče v Celju, št. P 1211/2009 in Višje sodišče v Celju, št. Cp 48/2013) nista priznali stroška izvedenca, za katerega mu je bila dodeljena Bpp št. 542/2012 z dne 30. 3. 2012, vendar po presoji sodišča to dejstvo ne vpliva na pravilnost izpodbijane odločitve. Tožniku so bili namreč izplačani stroški postopka, ki so presegali višino v postopku Bpp 542/2012 dodeljenega zneska BPP v obliki oprostitve plačila izvedenca za varstvo pri delu, v višini 793,50 EUR.
11. Zgoraj citirana zakonska določila so bila torej pri izdaji izpodbijane odločbe pravilno uporabljena, zato je sodišče po ugotovitvi, da je izpodbijani akt pravilen in na zakonu utemeljen, tožbo kot neutemeljeno zavrnilo, na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. K II. točki izreka:
12. Tožnik je zahteval tudi povrnitev stroškov postopka. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je sodišče tožbo zavrnilo, mora torej tožnik sam nositi svoje stroške, zato je sodišče njegov zahtevek za povrnitev stroškov zavrnilo.