Jedro

Sodišče prve stopnje je po pregledu ugotovilo, da je tožba nepopolna in s tem nesposobna za obravnavo. Tožnika je s sklepom pozvalo, da tožbo dopolni tako, da predloži izpodbijano dokončno odločbo ter da predloži potrdilo o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v zvezi z zahtevkom za plačilo odškodnine. Na prošnjo tožnika je rok za dopolnitev tožbe še podaljšalo. Tožnik ni ravnal skladno z napotki sodišča prve stopnje. Ni predložil niti izpodbijane dokončne odločbe niti potrdila o neuspelem poskusu mirne rešitve spora.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo, ki jo je tožnik vložil 31. 1. 2022. 2. Zoper sklep je pritožbo vložil tožnik. V pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje ni pravilno in tudi ni pravično odločilo. Že v tožbi je opozoril na izigravanje pravnomočne sodbe. V predmetni zadevi uveljavlja ničnost odločbe. Če tožena stranka izigrava pravnomočne sodbe, to pomeni, da je tožnik vnaprej obsojen na neučinkovitost sodnega varstva. Sodišče bi moralo toženi stranki naročiti, da odgovori na tožbo in da predloži vse listine. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva bistvena za odločitev v zadevi. Pri tem ni zagrešilo kršitev, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)1 pazi po uradni dolžnosti.

5. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in iz listinske dokumentacije v spisu izhaja, da je tožnik 31. 1. 2022 vložil tožbo zoper odločbo tožene stranke št. ... z dne 23. 12. 2021. Uveljavlja ničnost oziroma da se navedena odločba odpravi. Nadalje tožnik uveljavlja tudi povrnitev pravične odškodnine za duševne bolečine zaradi protipravnega postopka pri toženi stranki. Sodišče prve stopnje je po pregledu ugotovilo, da je tožba nepopolna in s tem nesposobna za obravnavo. Tožnika je s sklepom X Ps 137/2022 z dne 4. 2. 2022 pozvalo, da tožbo dopolni tako, da predloži izpodbijano dokončno odločbo ter da predloži potrdilo o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v zvezi z zahtevkom za plačilo odškodnine. Na prošnjo tožnika je rok za dopolnitev tožbe še podaljšalo. Tožnik ni ravnal skladno z napotki sodišča prve stopnje. Ni predložil niti izpodbijane dokončne odločbe niti potrdila o neuspelem poskusu mirne rešitve spora.

6. Skladno s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju: ZDSS-1)2 je socialni spor dopusten, če tožeča stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta. Tožba mora obsegati navedbo upravnega akta, zoper katerega se zahteva sodno varstvo, tožeča stranka pa je dolžna predložiti tudi upravni akt v izvirniku ali overjenem prepisu (prvi odstavek 73. člena ZDSS-1).

7. Tožnik je nadalje postavil odškodninski zahtevek, ki ga ni niti konkretiziral. V primeru zahtevka za plačilo odškodnine gre za spor iz 2. alineje drugega odstavka 7. člena ZDSS-1. V tem primeru pa je meritorno sojenje pogojeno z obstojem predpostavke iz 27. člena Zakona o državnem odvetništvu (v nadaljevanju: ZDOdv)3. V prvem odstavku 27. člena je določeno, da kdor namerava začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnemu organu, mora državnemu odvetništvu predhodno predlagati, naj se sporno razmerje na miren način reši pred uvedbo pravdnega ali drugega postopka. Predhodni postopek po tem zakonu je postopek poskusa mirne rešitve spora, v katerem sta stranki država ali državni organ in kdor namerava začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnemu organu (drugi odstavek). V skladu s četrtim odstavkom istega člena je torej predhodni postopek pogoj za uvedbo pravdnega ali drugega postopka. Če ta predhodni postopek ni uspešen, mora tisti, ki namerava začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnemu organu, pristojnemu sodišču predložiti potrdilo o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku, sicer se tožba s sklepom zavrže. 8. Tožnik ni predložil niti izpodbijane dokončne odločbe, niti potrdila o neuspelem poskusu mirne rešitve spora. V tem primeru pa niso izpolnjeni z zakonom določeni pogoji, da bi se zadeva obravnavala po vsebini. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno, na podlagi petega odstavka 108. člena ZPP, tožbo zavrglo.

9. Ker zadeva ni bila obravnavana po vsebini, so tako neutemeljene pritožbene navedbe, kaj bi moralo storiti sodišče prve stopnje. Tožnik je vložil tožbo, ki pa je bila nepopolna, zato bi moral, da bi se zadeva obravnavala po vsebini, tožbo dopolniti tako, kot mu je naložilo sodišče prve stopnje. Sodišče ne more prevzeti njegove vloge, temveč šele potem, ko je tožba sposobna za obravnavo, zadevo obravnava po vsebini. Ker do vsebinske obravnave ni prišlo, so za rešitev zadeve v pritožbenem postopku pravno irelevantne pritožbene navedbe, ki se nanašajo na izigravanje pravnomočne sodbe s strani tožene stranke.

10. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 2/2004. 3 Ur. l. RS, št. 23/2017.