Jedro

Vrhovno sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik, procesna dejanja, ki jih procesno nesposobna stranka opravi sama, pa se ne upoštevajo. Ker vloga pravdno nesposobne osebe ne učinkuje in je ni mogoče obravnavati kot preuranjene, prepozne, nepopolne ali nedovoljene v smislu določb ZUS-1 v povezavi z določbami ZPP, poimenovanje tožnikove vloge za pritožbo tudi ne more doseči njene procesne obravnave. Vrhovno sodišče je zato ugotovilo, da vloga nima pravnega učinka pritožbe.

Izrek

Ugotovi se, da vloga z dne 23. 5. 2024 nima pravnega učinka pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je na podlagi četrtega odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)1 zavrglo pritožbo, ki jo je tožnik po svoji zakoniti zastopnici (skrbnici) vložil zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo njegov predlog za taksno oprostitev. V obrazložitvi je kot razlog za zavrženje pritožbe navedlo pomanjkanje postulacijske sposobnosti, saj tožnikova skrbnica, ki je pritožbo vložila, nima opravljenega pravniškega državnega izpita.

2. Tožnik je zoper ta sklep 23. 5. 2024 sam vložil vlogo, ki jo je poimenoval pritožba (v nadaljevanju vloga).

3. Vloga nima pravnega učinka pritožbe.

4. Iz izpodbijanega sklepa, podatkov spisa sodišča prve stopnje2 in iz sklepov X Ips 193/2017, I Up 273/2015, I Up 274/2015, I Up 287/2015 in I Up 298/2015, s katerimi je Vrhovno sodišče že odločilo o drugih tožnikovih vlogah, izhaja, da tožnik ni pravdno sposoben. To tudi ni sporno, saj tožnika v tem upravnem sporu v skladu z 78. členom ZPP3 zastopa skrbnica A. A.. Tej je bil izpodbijani sklep z dne 7. 5. 2024 tudi vročen (kar izhaja iz izvirniku izpodbijanega sklepa pripete vročilnice), a se zoper njega ni pritožila, ampak je tožnik sam vložil obravnavano vlogo.

5. Vrhovno sodišče poudarja, da mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik (80. člen ZPP), procesna dejanja, ki jih procesno nesposobna stranka opravi sama, pa se ne upoštevajo.4 Ker vloga pravdno nesposobne osebe ne učinkuje in je ni mogoče obravnavati kot preuranjene, prepozne, nepopolne ali nedovoljene v smislu določb ZUS-1 v povezavi z določbami ZPP, poimenovanje tožnikove vloge za pritožbo tudi ne more doseči njene procesne obravnave.5 Vrhovno sodišče je zato ob primerni uporabi tretjega odstavka 128. člena ZPP v povezavi z njegovim 78. členom odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

1 Po prvem odstavku 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) se v upravnem sporu uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, kolikor ta zakon ne določa drugače. 2 Tožnik v tožbi in v vlogi z dne 4. 1. 2024 navaja, da mu je bila poslovna sposobnost odvzeta, ZPP pa obstoj pravdne sposobnosti v 77. členu v celoti veže na obstoj poslovne sposobnosti. 3 Ta določa, da stranko, ki nima pravdne sposobnosti, zastopa njen zakoniti zastopnik, določen z zakonom ali z aktom, ki ga izda organ, pristojen za socialne zadeve, na podlagi zakona. 4 A. Galič, v: L. Ude, A. Galič (ur.), Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, Uradni list Republike Slovenije, Gospodarski vestnik, Ljubljana 2005, str. 340. 5 V tem smislu tudi že navedeni sklepi Vrhovnega sodišča X Ips 193/2017, I Up 273/2015, I Up 274/2015, I Up 287/2015 in I Up 298/2015.