Jedro

SPZ določa, da se domneva, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo, in da je vse, kar je po namenu trajno spojeno ali je trajno na nepremičnini, nad ali pod njo, sestavni del nepremičnine. Izključna lastninska pravica nasprotnega udeleženca je zato manj verjetna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo: da se nepravdni postopek prekine (točka 1), da se nasprotna udeleženca napotita na pravdo, da zoper predlagatelje vložita tožbo na ugotovitev, da hiša na naslovu Ž..., stoječa na nepremičninah, parc. št. 304 in 305/1, obe k.o. X ni predmet razdružitve solastnine, oziroma je izključna last F. J. (točka 2), da morata nasprotna udeleženca vložiti tožbo v roku 30 dni po pravnomočnosti tega sklepa, saj če v tem roku tožba ne bo vložena, bo nepravdno sodišče nadaljevalo nepravdni postopek ne glede na zahtevek, glede katerega je bil izdan sklep o napotitvi na pravdo (točka 3) ter da se nepravdni postopek prekine za 30 dni od pravnomočnosti tega sklepa oziroma do pravnomočno zaključenega pravdnega postopka, če bo v postavljenem roku vložena tožba (točka 4).

2. Nasprotna udeleženca v pritožbi izpodbijata sklep zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega in nepravdnega postopka ter predlagata, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Sodišče prve stopnje pri odločitvi ni upoštevalo, da sta solastnika E. I. in J. R.. E. I. in J. R. sta sklenila pravna posla, vendar nobena iz pogodb še ni vknjižena v zemljiško knjigo. Lastninska pravica na nepremičnini se pridobi šele z vpisom v zemljiško knjigo. V zemljiški knjigi nova hiša ni vpisana, ker je investitor F. J. ni vpisal, niti ne stoji na istem mestu kot stara hiša, zato ni potreben napotitveni sklep. Predlagatelj je zgradil novo hišo z lastnimi denarnimi sredstvi, kar vedo vsi udeleženci nepravdnega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožba neopredeljeno zatrjuje, da je prvo sodišče kršilo pravila nepravdnega in pravdnega postopka. Tudi uradni preizkus, ki ga je opravilo pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (1), je pokazal, da prvo sodišče ni storilo procesnih kršitev.

5. Sodišče prve stopnje je na podlagi 9. člena v zvezi s 118. členom Zakona o nepravdnem postopku (2) prekinilo nepravdni postopek in napotilo nasprotna udeleženca na pravdo, ker zatrjujeta, da je hiša, ki stoji na parcelnih številkah, ki so predmet delitve in v solasti vseh udeležencev nepravdnega postopka, v izključni lasti prvo nasprotnega udeleženca. Sodišče prve stopnje je pri odločitvi pravilno uporabilo materialno pravo. 11. člen Stvarnopravnega zakonika (3) določa, da se domneva, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo, in da je vse, kar je po namenu trajno spojeno ali je trajno na nepremičnini, nad ali pod njo, sestavni del nepremičnine (8. člen SPZ). Izključna lastninska pravica nasprotnega udeleženca je zato manj verjetna.

6. Iz zemljiškoknjižnega izpiska izhaja, da so zemljiškoknjižni lastniki nepremičnin, ki so predmet delitve, le udeleženci nepravdnega postopka, na katere se nanaša izpodbijani sklep. Sodišče prve stopnje je upoštevalo zemljiškoknjižno stanje ob izdaji sklepa. Pritožba v nadaljevanju podrobneje pojasnjuje dejstva, zaradi katerih je prvi nasprotni udeleženec izključni lastnik hiše. Navedena dejstva so med udeleženci nepravdnega postopka sporna, zato se bodo ugotavljala v pravdnem postopku.

7. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker prvo sodišče ni storilo bistvenih kršitev, je pritožbeno sodišče pritožbo nasprotnih udeležencev zavrnilo kot neutemeljeno (353. člen Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 37. členom ZNP).

(1) V nadaljevanju ZPP.

(2) V nadaljevanju ZNP.

(3) V nadaljevanju SPZ.