Jedro

Materialnopravno zmotno je stališče pritožnice, da različna mnenja organov, ki odločajo v postopku uveljavljanja pravic vedno vodijo v odškodninsko odgovornost. Pritožbeno sodišče zato sprejema stališče sodišča prve stopnje, da dejstvo, da je zdravniška komisije II. stopnje drugače razlagala ugotovitve ortopeda in lečečega ambulantnega zdravnika, kot pa izvedenski organ Medicinske fakultete v Ljubljani, samo po sebi še ni temelj za odškodninsko odgovornost tožene stranke.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pritožnik sam nosi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka uveljavljala plačilo odškodnine v znesku 1.586,980,87 SIT.

Proti sodbi sodišča prve stopnje vlaga pravočasno pritožbo tožeča stranka. V pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo spremeni in tožbenemu zahtevku ugodi.

Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj pritožbo zavrne in potrdi izpodbijano sodbo.

Pritožba ni utemeljena.

Materialnopravno zmotno je stališče pritožnice, da različna mnenja organov, ki odločajo v postopku uveljavljanja pravic vedno vodijo v odškodninsko odgovornost. S tem v zvezi pritožbeno sodišče napotuje na pravno mnenje Občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ki je bila 14.12.1995 (Pravna mnenja, 2/95, stran 5, z obr.). Iz tega pravnega mnenja, ki sicer izvira iz primera, v katerem se je uveljavljala odškodninska odgovornost države zaradi protipravnega dela sodnika, izhaja, da pojma protipravnosti (sodnikovega ravnanja) ni mogoče enačiti z (vsemi) razlogi, zaradi katerih bi bila izpodbijana sodna odločba lahko spremenjena ali razveljavljena v postopku z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi. Uporaba pravkar citiranega stavka iz pravnega mnenja Občne seje za konkretni primer pove, da zgolj dejstvo, da je bila odločba tožene stranke z dne

19.12.1996 (s številko 72-2017/5-96, v prilogi A4) v postopku pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani pravnomočno razveljavljena (sodba Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani z dne 23.11.1999, opr. št. Ps 58/97, v prilogi A5) še ne kaže na protipravnost ravnanja organa tožene stranke. Pritožbeno sodišče zato sprejema stališče sodišča prve stopnje, da dejstvo, da je zdravniška komisije II.

stopnje drugače razlagala ugotovitve ortopeda in lečečega ambulantnega zdravnika, kot pa izvedenski organ Medicinske fakultete v Ljubljani, samo po sebi še ni temelj za odškodninsko odgovornost tožene stranke.

Res pa je v izpodbijani sodbi ostala neizčrpana trditvena podlaga o nezakonitem postopanju zdravniške komisije II. stopnje, ker naj bi v nasprotju s svojimi pravili za nazaj odobrila bolniški stalež. Če bi se namreč te trditve izkazale za resnične, bi lahko bila podana odškodninska odgovornost zaradi grobe postopkovne kršitve. Vendar te kršitve, na katero je tožeča stranka sicer v postopku pred sodiščem prve stopnje tudi opozarjala (prim. pripravljalni spis tožeče stranke z dne 20.1.2004, l. št. 11), zdravniška komisija ni storila. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki so veljala v času izdaje sporne odločbe ( v nadaljevanju Pravila, Ur. l. RS 79/94, 73/95 in 39/96) so namreč v 1. odst. 243. člena izrecno dopuščala zdravniški komisiji II. stopnje tudi takšno odločitev. Po omenjeni določbi Pravil mnenje o zadržanosti od dela zdravniške komisije II. stopnje velja le praviloma za naprej, za nazaj pa največ od dneva, ko je podala oceno o tem zdravniška komisija I. stopnje, razen če zdravniška komisija II. stopnje v mnenju določi, kdaj je zadržanost od dela nastopila. Prav tako mnenje pa je podala zdravniška komisija

II. stopnje v obravnavanem primeru dne 12.4.1995 (v prilogi A3). S tem v zvezi pritožbeno sodišče še dodaja, da je enako stališče zavzelo tudi Višje delovno in socialno sodišče v sodbi z dne

23.1.1998 z opr. št. Pdp 659/96-7. Pritožbeni očitki toženi stranki, češ da je ravnala skrajno protipravno, malodane naklepno in da ni upoštevala niti pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja se tako izkažejo za neutemeljene.

Iz doslej razloženega namreč sledi, da očitek postopkovne kršitve, ki ga je podala tožeča stranka v obravnavanem gospodarskem sporu, po materialnem pravu ni utemeljen. Ker tako ni podana ena izmed predpostavk odškodninske odgovornosti (protipravnost ravnanja) iz 1. odst. 154. člena ZOR, uveljavljani tožbeni zahtevek ne more biti utemeljen. Na ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo. Ker pri tem ni zagrešilo niti uveljavljanih niti uradno upoštevnih postopkovnih kršitev, je pritožbeno sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka sodbe (353. člen ZPP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 1. odst. 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP.