Jedro

Ker se sodba glasi na umrlo osebo, ki nima sposobnosti biti pravdna stranka, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 11. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Ker je za odpravo te pomanjkljivosti pristojno sodišče prve stopnje, je pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom ustavilo postopek v delu, v katerem so tožniki umaknili tožbo (I. točka izreka), z izpodbijano sodbo pa ugodilo zahtevku za ugotovitev obstoja služnostne pravice hoje in vožnje z vsemi vrstami motornih vozil in kmetijske mehanizacije po obstoječi cesti v širini treh metrov na nepremičninah parc. št. 6/1 (6/1-0), parc. št. 3/6 (3/6-0), parc. št. 3/7 (3/7-0) in parc. št. 5/0 (5/0-0), vse k. o. X (v nadaljevanju: služeče nepremičnine), v korist vsakokratnega lastnika nepremičnin parc. št. 22/0 (22/0-0) in parc. št. 20/0 (20/0-0), obe k. o. X. Odločilo je, da vsaka stranka nosi svoje stroške pravdnega postopka.

2. Toženka v pritožbi zoper sodbo uveljavlja pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ker je prvi toženec med pravdo umrl, se sodba ne more glasiti nanj. Druga toženka je ena od dedinj po pokojnem, vendar ne edina. Sodišče bi moralo pozvati dediče, naj vstopijo v pravdo ali vsaj prekiniti postopek do zaključka zapuščinskega postopka. Tožniki nimajo pravnega interesa za tako sodno varstvo, ker ni možno izposlovati izvršilnega naslova zoper mrtvo osebo. Oporeka določnosti zahtevka, ugotovitvam sodbe o dobrovernosti tožnikov ter stališču v zvezi z denacionalizacijskim postopkom kot domnevno oviro za priposestvovanje. Uveljavlja tudi napačnost odločitve o stroških postopka.

3. Tožniki v odgovoru na pritožbo predlagajo njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožnica utemeljeno uveljavlja, da je bila z izdajo sodbe na ime prvega tožnika, ki je med postopkom pred sodiščem prve stopnje umrl, storjena bistvena kršitev določb postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. V sodbi je pravilno ugotovljeno, da ni bilo podlage za prekinitev postopka, vendar pa je sodišče spregledalo, da umrla oseba nima sposobnosti biti pravdna stranka. Ker se postopek lahko nadaljuje z dediči, gre za odpravljivo pomanjkljivost, ki pa ni taka, da bi jo smelo odpraviti pritožbeno sodišče. Izvedba postopka po 81. členu ZPP je namreč po izrecni določbi tretjega odstavka 354. člena ZPP v pristojnosti sodišča prve stopnje.(1)

6. Ker so solastniki nepremičnin, na katere se nanaša zatrjevana služnost, enotni sosporniki, je že iz navedenega razloga treba sodbo razveljaviti. O ostalih pritožbenih očitkih se zato ni treba izreči. 7. Zaradi ugotovljene bistvene kršitve določb postopka je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo (tj. II. in III. točko izpodbijane odločbe) razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (tretji odstavek 354. člena ZPP). Sodišče prve stopnje naj v skladu z 81. členom ZPP tožnike pozove k odpravi pomanjkljivosti v zvezi s prvotoženčevo sposobnostjo biti stranka. Pritožbeno sodišče dodaja, da po stališču sodne prakse za ugotovitev, kdo so dediči, ni treba čakati na zaključek zapuščinskega postopka in se sodba sme glasiti na poimensko nedoločene dediče.(2)

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

Op. št. (1): Prim. sklep VSL I Cp 1965/2013 z dne 15. 1. 2014 in sklep VDSS Pdp 213/2013 z dne 12. 9. 2013. Prim. tudi Zobec, v: Ude, Galič (red.), Pravdni postopek s komentarjem, GV založba, Uradni list, Ljubljana, 2009, 3. knjiga, str. 443. Op. št. (2): Prim. npr. sodbo VSL I Cp 1961/2013 z dne 18. 12. 2013.