Jedro

Po četrtem odstavku 399. člena ZFPPIPP (med drugim) velja, če se ne dokaže drugače, da predlog za odpust obveznosti pomeni zlorabo pravice do odpusta obveznosti v primeru, če je stečajni dolžnik izvedel pravno dejanje, ki ima po 271. členu ZFPPIPP značilnost izpodbojnega pravnega dejanja in je bil v skladu z 277. členom ZFPPIPP uveljavljen zahtevek za izpodbijanje tega pravnega dejanja.

Navedena zakonska domneva je izpodbojna, na dolžniku pa je dokazno breme, da dokaže, da z izpodbijanim dejanjem upniki niso bili oškodovani.

Izrek

Pritožba zoper 1. in 2. točko izreka se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1.) ugodilo ugovoru zoper odpust obveznosti, ki ga je dne 7.10.2019 vložil stečajni upravitelj, (2.) postopek odpusta obveznosti ustavilo in predlog za odpust obveznosti zavrnilo, (3.) zavrnilo ugovore stečajnega dolžnika z dne 8.5.2019 za skrajšanje preizkusne dobe, ugovor upnika X. d.d. z dne 12.6.2019 in ugovor Družbe za upravljanje terjatev d.d. z dne 22.8.2019 ter odločilo, da (4.) upnik X. d.d. sam nosi svoje stroške udeležbe v postopku zaradi insolventnosti.

2. Zoper 1. in 2. točko izreka se je pritožil dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagal je razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Na pritožbo sta odgovorila upravitelj in upnik banka X. d.d. Oba navedbam v pritožbi nasprotujeta ter predlagata potrditev izpodbijanega sklepa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Kot izhaja iz podatkov v spisu, je stečajni upravitelj pri pregledu dejanj stečajnega dolžnika znotraj izpodbojnega obdobja ugotovil, da je dolžnik odtujil osebno vozilo in plovilo večje vrednosti, njegova pravna dejanja v zvezi z omenjenimi prenosi lastninske pravice pa imajo znake izpodbojnega pravnega dejanja, zato je bila vložena tožba zaradi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj. Okrožno sodišče v Celju je dne 17.1.2019 izdalo sodbo (opr. št. I Pg 309/2016) zaradi izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika in odločilo, da se kupoprodajni pogodbi za motorno vozilo in plovilo razveljavita, razveljavita pa se tudi učinka prenosa lastninske pravice. Toženi stranki I. Z. (ožje povezani osebi) je bilo naloženo, da v stečajno maso plača 66.500,00 EUR ter povrne pravdne stroške stečajnega dolžnika. Pritožba zoper sodbo je bila z odločbo Višjega sodišča v Celju dne 4.9.2019 zavrnjena in navedena sodba potrjena (sodba Višjega sodišča v Celju, Cpg 100/2019).

6. Po 4. odstavku 399. člena ZFPPIPP (med drugim) velja, če se ne dokaže drugače, da predlog za odpust obveznosti pomeni zlorabo pravice do odpusta obveznosti v primeru, če je stečajni dolžnik izvedel pravno dejanje, ki ima po 271. členu ZFPPIPP značilnost izpodbojnega pravnega dejanja in je bil v skladu z 277. členom ZFPPIPP uveljavljen zahtevek za izpodbijanje tega pravnega dejanja. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da gre za situacijo po 4. točki 4. odstavka člena 399 ZFPPIPP (izpodbojno pravno dejanje), zaradi česar je ugovoru upravitelja ugodilo. Pri tem je pojasnilo, da se je pri svoji odločitvi oprlo na sodni odločbi (sodbo opr. št. I Pg 309/2016 in sodbo Višjega sodišča v Celju, opr. št. Cpg 100/2019) ter ugotovilo, da je stečajni dolžnik s sklenitvijo spornih pogodb s svojim premoženjem brezplačno oziroma neodplačno razpolagal, s čemer je izpolnjena ovira za odpust obveznosti. Čeprav je dolžnik izpovedal, da je takrat, ko je ženi prodal avto in čoln, bil solventen (v izpodbijanem sklepu je navedeno „insolventen“, kar pa je očitna tipkarska napaka in na pravilnost zaključkov sodišča prve stopnje ne vpliva), nasprotno izhaja iz pravnomočne odločitve Okrožnega sodišča v Celju, kjer je bilo ugotovljeno, da je dolžnik v letu 2014 zamujal z izpolnitvijo obveznosti, ki so po višini bistveno presegale trikratnik njegovih prejemkov, ki so znašali 1.500,00 EUR, saj je bil leta 2012 upokojen in je bila pokojnina njegov edini dohodek. Iz navedenih sodnih odločb izhaja, da sta podana tako subjektivni kot objektivni element izpodbojnosti, pravna posla pa sta bila sklenjena v času izpodbojnosti. Na podlagi navedenega je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je stečajni dolžnik s sklenitvijo spornih pogodb s svojim premoženjem brezplačno oziroma neodplačno razpolagal, z ugotovljenimi izpodbojnimi ravnanji pa je izpolnil oviro za odpust obveznosti iz 4. točke 4. odstavka 399. člena ZFPPIPP.

7. Višje sodišče ugotovitvam in zaključkom izpodbijanega sklepa pritrjuje. V konkretnem primeru ne gre za to, da bi zlorabo pravice do dopusta obveznosti pomenila vložitev ugovora zoper odpust obveznosti, kot to dolžnik ponavlja tudi v pritožbi, pač pa za to, da ZFPPIPP v 399. členu opredeljuje zakonske izpodbojne domneve o zlorabi pravice do odpusta obveznosti, med drugim v primeru, če je stečajni dolžnik izvedel pravno dejanje, ki ima po 271. členu ZFPPIPP značilnost izpodbojnega pravnega dejanja in je bil v skladu z 277. členom ZFPPIPP uveljavljen zahtevek za izpodbijanje tega pravnega dejanja. Da je tak zahtevek bil uveljavljen, ni nobenega dvoma, prav tako ne, da je bila v posledici uspešnega izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika izdana pravnomočna sodba, s katero je bilo naloženo plačilo v stečajno maso v višini 66.500,00 EUR. Vprašanje, kdaj je odločitev postala pravnomočna, za odločitev v tej zadevi ni bistvenega pomena.

8. Navedena zakonska domneva je izpodbojna, na dolžniku pa je dokazno breme, da dokaže, da z izpodbijanim dejanjem upniki niso bili oškodovani. Tega dokaznega bremena dolžnik ni zmogel. Z ničemer namreč ni dokazal, da izpodbijana dejanja ne pomenijo škode za premoženje stečajnega dolžnika in v tej posledici škode za upnike. Dolžnik zakonske domneve ni ovrgel ne v postopku na prvi stopnji, ne v pritožbi, saj ni navedel nobenih tehtnih odgovorov na očitke v zvezi z ugotovljenim izpodbojnim dejanjem. S ponavljanje navedb, ki jih je podal že v postopku na prvi stopnji (da predlog za odpust obveznosti ni pomenil zlorabe pravice do odpusta, ker sodba Okrožnega sodišča v Celju, I Pg 309/2016, še ni bila pravnomočna, da je upravičeno verjel v pravno veljavnost obeh kupoprodajnih pogodb, saj vsaka pogodba velja, dokler ni razvezana ali razveljavljena s pravnomočno odločbo sodišča, da nista podana ne subjektivni ne objektivni element instituta zlorabe pravic), ne more izpodbiti pravilnih zaključkov sodišča prve stopnje.

9. Že zgoraj je navedeno, da vprašanje pravnomočnosti sodbe za odločitev ni relevantno (še toliko manj vprašanje, kdaj je bila sodba vročena strankam). Četudi ob vložitvi predloga za odpust obveznosti (19.2.2019) izpodbojna sodba še ni bila pravnomočna, ni dvoma, da je bil takrat že (pravočasno) uveljavljen zahtevek za izpodbijanje pravnih dejanj.

10. Prav tako ne drži, da sklepa sodišča prve stopnje ni mogoče preizkusiti, s tem pa tudi ni podana zatrjevana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi zvezi s 121. členom ZFPPIPP. Glede navedene kršitve je Ustavno sodišče RS pojasnilo, da se je sodišče dolžno opredeliti (le) do nosilnih naziranj strank, ni pa potrebno, da je odgovor na strankine navedbe vselej izrecen (za kar se v pritožbi zavzema dolžnik). To namreč lahko izhaja iz konteksta celotne obrazložitve (prim. 9. točko obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča Up 373/97-15 z dne 22. 2. 2001 in 2. točko obrazložitve sklepa Ustavnega sodišča Up-429/01-5 z dne 24. 6. 2003). Po presoji višjega sodišča je glede vprašanja, ali je dolžnik izpodbil domnevo iz 4. točke 4. odstavka 399. člena ZFPPIPP, sodišče prve stopnje navedlo dovolj razlogov za svojo odločitev in je izpodbijani sklep glede na podane razloge mogoče preizkusiti.

11. Dolžnik s pritožbenimi razlogi ne more uspeti. Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (1. odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

12. Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.