Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če sodna taksa v roku in v skladu s plačilnim nalogom ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena.
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom štelo, da je ugovor zoper sklep o izvršbi umaknjen.
2. Dolžnik pravočasno pritožbeno izpodbija ta sklep sodišča prve stopnje brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Sodišču druge stopnje predlaga, da izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne temu sodišču v novo odločanje.
Navaja, da ni prejel poziva za plačilo sodne takse, zato sodne takse ni mogel plačati. Sodišče naj mu pošlje nov poziv k plačilu sodne takse, ki jo bo takoj poravnal, ker lahko tako enakovredno sodeluje v postopku, saj je izvršba upnice naslovljena na napačen naslov.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Ob vložitvi ugovora mora biti plačana sodna taksa (prvi odstavek 29b. člena ZIZ). Sodna taksa mora biti plačana najpozneje v osmih dneh od vročitve naloga za plačilo sodne takse (drugi odstavek 29b. člena ZIZ). Če sodna taksa v roku in v skladu s plačilnim nalogom ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena (peti odstavek 29b. člena ZIZ).
5. Dolžnik neutemeljeno pritožbeno izpostavlja, da ni prejel plačilnega naloga z dne 29. 5. 2020 za plačilo sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi (v nadaljevanju plačilni nalog z dne 29. 5. 2020).
6. V primeru, če vročevalec naslovnika ne najde oziroma vročitev po 140. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ni možna, se osebna vročitev fizični osebi opravi tako, da vročevalec pisanje izroči sodišču, ki je vročitev odredilo, če gre za vročitev po pošti, pa pošti v kraju njegovega stanovanja, v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih stanovanja pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Na obvestilu in na pisanju, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je obvestilo pustil naslovniku, ter se podpiše (tretji odstavek 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Vročitev po prejšnjem odstavku se šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik pisanje dvigne. Namesto naslovnika lahko pisanje dvigne oseba, ki jo je naslovnik na pošti pooblastil kot pooblaščenca za dvig pisanj, če je pooblastilo deponirano na pošti in se ta oseba na pošti identificira z osebnim dokumentom s fotografijo. Ta oseba na vročilnici poleg svojega podpisa pripiše besedi ″po pooblastilu″. Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka, na kar je treba naslovnika v obvestilu opozoriti. Po preteku tega roka vročevalec pusti pisanje iz prejšnjega odstavka v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Če naslovnik nima predalčnika ali je ta neuporaben, se pisanje vrne sodišču, na kar je treba naslovnika v obvestilu opozoriti (četrti odstavek 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
7. Iz vročilnice, ki pripada redni številki 4 spisa, je razvidno, da je bil poskus vročitve pisanja (plačilnega naloga z dne 29. 5. 2020) opravljen 4. 6. 2020. Ker ni bilo nikogar, ki bi pisanje prevzel, je bilo dolžniku tega dne puščeno obvestilo o prispelem pismu v hišnem predalčniku (tretji odstavek 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker dolžnik pisanja v petnajstih dneh ni dvignil, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka 19. 6. 2020 (četrti odstavek 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ob obrazloženem se šteje, da je fikcija vročitve nastopila 19. 6. 2020, zato dolžnik neutemeljeno pritožbeno izpostavlja, da ni prejel plačilnega naloga z dne 29. 5. 2020. Dolžnik v pritožbi navaja, da je izvršba upnika naslovljena na napačen naslov. V kolikor je to njegovo pritožbeno navedbo razumeti, da sodišče prve stopnje plačilnega naloga z dne 29. 5. 2020 ni poslalo na pravilen naslov, je pojasniti, da je bil predmetni plačilni nalog poslan na naslov C..., na katerega je bil vročen sklep o izvršbi, dolžnik pa je v ugovoru zoper sklep o izvršbi z dne 26. 5. 2020 in predmetni pritožbi z dne 3. 8. 2020 navedel, da je njegov naslov C..., zato je sodišče prve stopnje predmetni plačilni nalog poslalo na pravilen dolžnikov naslov.
8. Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je dolžnik plačilni nalog z dne 29. 5. 2020 prejel 19. 6. 2020, je skladno z drugim odstavkom 111. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ rok za plačilo sodne takse začel teči 20. 6. 2020, zadnji dan roka je bila sobota 27. 6. 2020, ker pa po novejši sodni praksi rok za plačilo sodne takse predstavlja procesni rok, je skladno s četrtim odstavkom 111. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ rok za plačilo sodne takse iztekel v ponedeljek 29. 6. 2020. 9. Ob obrazloženem in pritožbeno neizpodbijanih ugotovitvah sodišča prve stopnje, da dolžnik sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi po plačilnem nalogu z dne 29. 5. 2020 ni plačal in da niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, je skladno s petim odstavkom 29b. člena ZIZ pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da se šteje ugovor dolžnika za umaknjen.
10. Iz navedenih razlogov je sodišče druge stopnje v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, saj je ugotovilo, da niso podani pritožbeno uveljavljeni razlogi, niti ni zasledilo tistih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ.