Jedro

Prispevek za posebne primere zavarovanja se obračuna in plača le fizičnim osebam. Zato se ta prispevek za izvedenski organ, ki ni fizična, temveč pravna oseba, ne plačuje in se ne obračuna v izvedenino.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani del sklepa (IV. točka in V. točka v delu, ki se nanaša na prispevek) razveljavi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom Komisiji za fakultetna izvedenskega mnenja, A. fakultete, Univerze v B. za opravljeno izvedensko delo z dne 10. 3. 2013 odmerilo nagrado in nadomestilo za stroške v skupnem znesku 1.269,60 EUR (I. točka izreka). Obenem je sklenilo, da se priznani znesek 1.269,60 EUR nakaže na račun Komisije za fakultetna izvedenska mnenja in da je izvedenski organ zavezanec za plačilo DDV (II. in III. točka). Poleg tega je sklenilo, da je od zneska 1.269,60 EUR potrebno obračunati 8,85 % prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in ga plačati na račun toženca (IV. točka) in da je izvedenino določeno pod točko I. in prispevek določen pod točko IV. izreka tega sklepa dolžna plačati tožena stranka v roku 15 dni po prejemu tega sklepa (V. točka) ter da pritožba zoper ta sklep ne zadrži njegove izvršitve (VI. točka).

Zoper sklep glede IV. točke in delno V. točke je toženec vložil pritožbo, ker meni, da je v tem delu sklep nepravilen. Navaja, da so izvedenci osebe, ki na zahtevo sodišča v sodnih postopkih opravljajo določene storitve. Pri tem dosegajo nagrade in povračila stroškov, pri izplačilu le teh pa je v določenih primerih potrebno obračunati in plačati tudi prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, katerega v socialnih sporih plača tožena stranka. Omenjeni prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje oziroma tako imenovani prispevek za posebne primere zavarovanja pa se lahko obračuna in plača le fizičnim osebam. Pri tem se sklicuje na določbo 154. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012 v nadaljevanju ZPIZ-2) in na 1. alineo 1. odstavka, 2. odstavek in 8. alineo 3. odstavka 20. člena tega zakona. Poudarja, da navedena določba 154. člena ZPIZ-2 odkazuje na določbo 20. člena, kjer pa so med naštetimi subjekti, ki se morajo obvezno zavarovati, naštete le fizične osebe in ne pravne osebe. Razen tega je tudi v 13. členu ZPIZ-2 obvezno zavarovanje določeno le za fizične osebe. Meni, da prispevka za posebne primere zavarovanja v višini 8,85 % tožena stranka ni dolžna obračunati in plačati za Komisijo za fakultetna izvedenska mnenja, ki ne sodi med fizične osebe.

Pritožba je utemeljena.

Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja zmotno uporabilo materialno pravo, ni pa v postopku prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

Skladno z 2. alineo 1. odstavka 20. člena ZPIZ-2 je za invalidnost in smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, obvezno zavarovana oseba, ki v okviru drugega pravnega razmerja za plačilo opravlja delo oziroma storitev, kadar se plačilo prejeto na podlagi tega pravnega razmerja, po zakonu, ki ureja dohodnino, šteje za dohodek, in ni oproščen plačila dohodnine ali ni drug dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino, če pri opravljanju tega dela ni zavarovana na podlagi 16. ali 18. člena tega zakona.

Glede na citirano določbo se prispevek za posebne primere zavarovanja plačuje tudi od dohodkov, ki se štejejo za dohodek iz drugega pogodbenega razmerja po 38. členu Zakona o dohodnini (ZDoh; Ur. l. RS, št. 117/06 s spremembami). Kot delo za plačilo v okviru drugega pravnega razmerja po navedeni določbi velja tudi izvedensko delo, pri katerem ima sodni izvedenec pravico do nagrade in pravico do povrnitve stroškov v zvezi s tem delom (90. člen Zakona o sodiščih; Ur. l. RS, št. 19/94 s spremembami).

Kot pravilno navaja pritožba, pa se prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje oziroma tako imenovani prispevek za posebne primere zavarovanja, lahko obračuna in plača le fizičnim osebam. Določba 154. člena ZPIZ-2 namreč določa, da so zavezanci za plačilo prispevkov za posebne primere zavarovanja za zavarovance iz 20. člena tega zakona, pravne in fizične osebe, pri katerih so ti zavarovanci na usposabljanju ali delu, pooblaščene organizacije, ki posredujejo začasno in občasno delo dijakov in študentov, v skladu s predpisi, ki urejajo to delo, oziroma organizacijo teh del in akcij, v katerih te osebe sodelujejo. Pri tem pa so zavezanci za plačilo prispevkov za posebne primere zavarovanja za zavarovance iz 1. alinee 1. odstavka 20. člena tega zakona, za zavarovance iz 2. odstavka 20. člena tega zakona in za zavarovance iz 8. alinee 3. odstavka 20. člena zakona, zavarovanci sami. Pritožba pravilno poudarja, da določba 154. člena ZPIZ-2 odkazuje na določbo 20. člena ZPIZ-2, kjer so med naštetimi subjekti, ki se morajo obvezno zavarovati, določene le fizične osebe in ne pravne osebe. Obvezno zavarovanje zgolj fizičnih oseb pa je določeno tudi v 13. členu ZPIZ-2. Glede na navedene določbe, iz katerih izhaja, da so zavarovanci, ki morajo biti vključeni v obvezno zavarovanje lahko le fizične osebe, kamor pa Komisija za fakultetna izvedenska mnenja ne sodi, se za slednjo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ne obračunava in plačuje.

Ker prispevka za posebne primere zavarovanja v višini 8,85 % v obravnavanem primeru toženec ni dolžan obračunati in plačati, je pritožbeno sodišče toženčevi pritožbi ugodilo in v skladu s 3. točko 365. člena ZPP sklep v izpodbijanem delu IV. točko in V. točko v delu, ki se nanaša na prispevek, razveljavilo.