Jedro

Ker je sodišče pritožbo zoper sodbo, poslano z navadno pošiljko, prejelo po izteku roka za pritožbo (15 dni od vročitve sodbe), je pritožba prepozna, zato se zavrže.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (2. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom toženko oprostilo plačila sodnih taks (1. točka izreka) in zavrglo njeno pritožbo, ki jo je prejelo dne 20. 6. 2013 (2. točka izreka).

Zoper 2. točko izreka glede zavrženja pritožbe, je toženka vložila pritožbo, v kateri prosi, da se ji oprosti en dan zamude in ponovno pregleda vse razloge za oprostitev plačila dolgovanega zneska ali za podaljšanje roka za diplomiranje, ker pravkar piše diplomo primerjalne književnosti. Opravila je vse študijske obveznosti, manjka ji le diploma. Ker je med študijem kot mati samohranilka morala skrbeti za sina, je cele dneve delala in posledično prekinila študij. Poleg tega je zbolela za depresijo in anksiozno motnjo. Trenutno je brezposelna in prejema 261,00 EUR socialne pomoči, od katere za sina plačuje 152,00 EUR preživnine. Zato štipendije v nobenem primeru ne more vrniti.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep izdalo ob dovolj razčiščenem procesnem stanju in pravilno uporabljenem pravu.

Pravočasnost je procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena, da se zadeva lahko obravnava vsebinsko. Za vlogo, ki je vezana na rok se šteje, da je pravočasna, če je izročena pristojnemu sodišču predno izteče rok oziroma, če je priporočeno oziroma brzojavno pred iztekom roka oddana na pošto (112. člen Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP).

Rok za vložitev pritožbe je glede na 1. odstavek 333. člena ZPP 15 dni. Če pritožba ni vložena pravočasno in torej v roku, jo sodišče prve stopnje, skladno z določbo 343. člena ZPP zavrže. Po oceni pritožbenega sodišča je v obravnavani zadevi podano prav takšno procesno stanje. Toženka, ki ji je bila zamudna sodba vročena 4. junija 2013 (podatek iz povratnice), je z navadno pošto poslala pritožbo, ki je na sodišče prispela 20. 6. 2013. Čeprav le za en dan, je toženka zamudila rok za pritožbo. To pa pomeni, da je sodba sodišča prve stopnje postala pravnomočna.

Toženka ne more uspešno doseči razveljavitve izpodbijanega sklepa in posledično možnost vsebinskega obravnavanja zadeve z opravičilom za enodnevno zamudo. Ko stranka zamudi rok za pravdno dejanje, ji je po 1. odstavku 116. člena ZPP sicer mogoče dovoliti, da ga opravi pozneje, če je do zamude prišlo iz opravičenega vzroka. Gre za tako imenovani institut vrnitve v prejšnje stanje, ki pa ga je glede na 1. odstavek 117. člena ZPP mogoče s posebnim predlogom vedno uveljavljati le pred sodiščem, s katerim bi bilo potrebno opraviti zamujeno dejanje.

Pravno irelevantne so pritožbene navedbe, ki se nanašajo na vsebinsko obravnavanje zadeve in nemožnost izpolnitve zaradi težkega socialno ekonomskega položaja. Zadeve ni mogoče obravnavati po vsebini, pa tudi sicer gre pri vprašanju nemožnosti izpolnitve oziroma vračila dolgovanega zneska za takšen ugovor, ki ga je mogoče kvečjemu uveljavljati v postopku izvršbe oziroma se toženka na nezmožnost vračila lahko sklicuje kvečjemu pri tožeči stranki.

Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče toženkino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.