Jedro

Ker pritožbene navedbe o nerazsodnosti prve toženke zaradi dementnosti vzbujajo dvom o tem, ali ji je bila tožba pravilno vročena, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Ker je vročilnico o prejemu tožbe in poziva za odgovor nanj podpisala drugotoženkina snaha, pritožnica pa ne zatrjuje, da ne bi bila članica istega gospodinjstva, očitek o napačni vročitvi ni utemeljen.

Ker obveznost tožencev izvira iz dedičeve odgovornosti za zapustnikove dolgove, toženci niso nujni sosporniki.

Ker je ugovor zastaranja povezan z dejstvi, ki pred sodiščem prve stopnje niso bila zatrjevana, v pritožbi ni upošteven.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi, izpodbijana sodba sodišča prve stopnje se razveljavi - v 1. točki izreka v delu, v katerem se nanaša na prvotoženo stranko, - v 1. točki izreka v delu, v katerem se obveznost plačila zakonskih zamudnih obresti nanaša na drugotoženo stranko, - v 2. točki izreka v delu, v katerem se nanaša na prvotoženo stranko in na drugotoženo stranko, in se zadeva v tem obsegu vrne temu sodišču v novo sojenje.

II. Sicer se pritožba zavrne in se izpodbijana sodba v nerazveljavljenem delu potrdi.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo odločilo, da so toženci dolžni tožniku nerazdelno plačati 3.326,94 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 2. 2006, in jim naložilo povrnitev tožnikovih stroškov postopka.

2. Prvotožena in drugotožena stranka v pritožbi zoper zamudno sodbo uveljavljata pritožbena razloga bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagata razveljavitev sodbe in vročitev v odgovor. Trdita, da je bila prvotoženka ob vročitvi tožbe nerazsodna. Dlje časa se že zdravi zaradi nevroloških motenj. Obstajajo okoliščine, ki potrjujejo, da je hudo dementna. Predlagata postavitev izvedencev psihiatrične in psihološke stroke. Zaradi tega vročitev tožbe v odgovor ni bila veljavno opravljena. Ker drugotoženka ni podpisala vročilnice v zvezi z vročitvijo odgovora na tožbo, vročitev ni bila veljavno opravljena. Toženci so kot dediči po pokojni G. J. nujni sosporniki. Ker je bila pogodba že od sklenitve 17. 1. 2006 nična, je vrnitveni zahtevek zastaral. 3. Tožnik ni odgovoril na pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Zakon med predpostavkami za izdajo zamudne sodbe določa, da je bila tožba pravilno vročena tožencu v odgovor in da iz dejstev, ki so navedena v tožbi, izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka (1. in 3. točka prvega odstavka 318. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP). Če tožena stranka ne odgovori na tožbo, iz dejstev, ki so navedena v tožbi, pa ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, sodišče tožeči stranki s sklepom določi rok za odpravo nesklepčnosti tožbe, razen če je očitno, da tožeča stranka nesklepčnosti tožbe ne bi mogla odpraviti z dopolnitvijo posameznih navedb v okviru istega tožbenega zahtevka. Če tožeča stranka v tem roku tožbe ustrezno ne popravi, sodišče tožbeni zahtevek zavrne (tretji in četrti odstavek 318. člena ZPP).

6. Ker pravdno nesposobna oseba ne more samostojno opravljati pravdnih dejanj, ampak jo v postopku zastopa zakoniti zastopnik (prvi odstavek 78. člena ZPP), vročitev tožbe v odgovor taki osebi ni veljavno opravljena. Pritožbene navedbe o tem, da se prvotoženka, rojena 1928, že dlje časa zdravi zaradi nevroloških motenj, so izkazane z zdravniškim potrdilom in z vabilom na pregled, in o njeni nerazsodnosti zaradi dementnosti vzbujajo dvom o obstoju njene procesne sposobnosti. Tak dvom narekuje, da sodišče sedaj, ko je z navedenimi okoliščinami seznanjeno, ugotovi, ali je prvotoženka procesno sposobna ali ne.

7. Ni utemeljen drugotoženkin očitek, da vročitev tožbe v odgovor ni bila pravilno opravljena. Po prvem odstavku 142. člena ZPP se tožba vroča stranki osebno. Osebna vročitev se opravi tako, da se pisanje vroči naslovniku ali odraslemu članu gospodinjstva (prvi odstavek 140. člena ZPP). Če to ni možno in gre za vročanje po pošti, vročevalec izroči pisanje pošti v kraju naslovnikovega stanovanja in v izpostavljenem predalčniku ali pri katerem od odraslih članov gospodinjstva pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Na obvestilu in na pisanju, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je obvestilo pustil naslovniku, ter se podpiše. 8. Iz povratnice, ki se nanaša na vročitev tožbe s prilogami in poziva za odgovor na tožbo s potrebnim poukom, izhaja, da je pisanje na naslovu drugotoženkinega bivališča prevzela njena snaha. Pritožnica ne trdi, da ne bi bila članica istega gospodinjstva. Upoštevaje gornje določbe ZPP je bila vročitev opravljena pravilno.

9. Neutemeljeno je pritožbeno stališče, da so toženci nujni sosporniki. Njihova obveznost izvira iz dedičeve odgovornosti za dolgove zapustnika. Vsak dedič je odgovoren za zapustnikov dolg do višine vrednosti podedovanega premoženja, če jih je več, pa je njihova obveznost nerazdelna (prvi in tretji odstavek 142. člena Zakona o dedovanju – ZD). Nerazdelna odgovornost še ne pomeni nujnega sosporništva, druge okoliščine, ki bi narekovale tak zaključek, pa niso izkazane.

10. Očitek materialnopravne zmotnosti sodbe zaradi neupoštevanja tega, da je terjatev zastarana, ni utemeljen. Čeprav gre za ugovor materialnega prava, ga v pritožbi ni mogoče prvič uveljavljati, ker je presoja utemeljenosti takega ugovora nujno povezana z dejanskimi ugotovitvami o pričetku teka zastaranja, teh pa v (tožbi in) izpodbijani sodbi ni.(1) Tožnica je nastanek terjatve, ki jo uveljavlja s tožbo, vezala na pravnomočnost sodbe o ničnosti pogodbe, pritožba pa opozarja na vedenje tožnice za ničnostni razlog že od sklenitve pogodbe in da je prav ona sestavila pogodbo. Ker kondikcijski zahtevek iz nične pogodbe ne nastane nujno z njeno sklenitvijo,(2) je odločitev o utemeljenosti ugovora zastaranja odvisna od dejstev, ki so jih toženci prvič navedli v pritožbi, in so ob izostanku upravičenih razlogov za tako pozno navajanje neupoštevna (prvi odstavek 337. člena ZPP). Upoštevanje dejstev v zvezi s pričetkom teka zastaranja, ki so prvič navedena v pritožbi, bi poleg tega pomenilo tudi obid prepovedi uveljavljanja pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, določene v zvezi z zamudno sodbo (drugi odstavek 338. člena ZPP).

11. Ena od predpostavk za izdajo zamudne sodbe je tudi ti. sklepčnost tožbe. Iz ugotovitev sodbe izhaja, da tožnik zahteva vrnitev denarnega zneska, ki ga je izročil pravni prednici tožencev na podlagi nične pogodbe, in zakonske zamudne obresti od dneva plačila.

12. Člen 193 Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) določa obveznost plačila zamudnih obresti v primeru vračanja neupravičeno pridobljenega, pri tem pa razlikuje med položajem poštenega in nepoštenega pridobitelja. Prvi je dolžan plačati zamudne obresti od dneva vložitve tožbe, drugi pa od dneva pridobitve. Glede na to, da v tožbi niso navedena dejstva v zvezi z zahtevo za plačilo zakonskih zamudnih obresti od dneva plačila, bi moralo sodišče prve stopnje ravnati v skladu s četrtim odstavkom 318. člena ZPP.

13. Ker je v razmerju do prvotoženke podan dvom o pravilnosti vročitve, glede teka zamudnih obresti v razmerju do prvotoženke in drugotoženke pa tožba ni sklepčna, je v tem delu podana bistvena kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Glede na to in po ugotovitvi, da sicer niso podani niti uveljavljeni pritožbeni razlogi niti po uradni dolžnosti upoštevne kršitve procesnega in materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo, izpodbijano sodbo v delu, v katerem se nanaša na prvotoženko, glede drugotoženke pa v delu, kolikor se nanaša na odločitev o teku zamudnih obresti in (posledično) na obveznost plačila stroškov postopka, razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP). Narava kršitev ne omogoča njene odprave pred sodiščem druge stopnje. V ostalem je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo v nerazveljavljenem delu potrdilo (353. člen ZPP).

14. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

Op. št. (1): Prim. npr. sodbo VSL I Cp 2478/2015 z dne 16. 12. 2015. Op. št. (2): Prim. sodbo VS RS II Ips 229/2014 z dne 2. 7. 2015.