Jedro

Tožnik v tožbi, v kateri zelo obširno pojasnjuje razloge za vodenje postopka pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani, ne oporeka, da so bila priglašena dejanja opravljena, torej ne oporeka ne vloženemu stroškovniku, niti višini teh stroškov, ne izračunu le teh. Navaja, da odvetnica ni bila seznanjena z vso dokumentacijo, s katero jo je seznanil, zato je tudi zahteval njeno razrešitev. Po presoji sodišča gre za ugovor, ki na zakonitost izpodbijanega sklepa ne vpliva.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom, Bpp 183/2016 z dne 6. 2. 2017, odločila, da se odvetnici A.A., zaposleni pri odvetniku B.B., priznajo stroški zastopanja v zadevi vodeni pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, opr. št. I Ps 1745/2016 v višini 167,99 EUR. Odločitev je tožena stranka utemeljila s podatkom, da je bila prosilcu z odločbo z dne 6. 12. 2016 dodeljena izredna brezplačna pravna pomoč (v nadaljevanju BPP), za zastopanje pred sodiščem prve stopnje, v socialnem sporu I Ps 1745/2016, zoper Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zaradi priznanja pravic iz invalidskega zavarovanja. Izvajalka BPP (od 2. 12. 2016 do 16. 1. 2017) je 27. 1. 2017 vrnila izpolnjeno napotnico, stroškovnik in dokazila o opravljeni storitvi. Nagrada je bila odmerjena po določbah Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv) in Odvetniški tarifi (v nadaljevanju OT). Upoštevana je bila določba 17. člena ZOdv ter priznan strošek v višini, določeni v izreku sklepa.

2. Tožnik v tožbi, ki jo je vložil zoper sklep o stroških postopka Bpp 183/2016, obširno pojasnjuje razloge za vložitev tožbe v zadevi I Ps 1745/2016 in navaja, da gre za obsežno dokumentacijo, ki je bila posredovana tako policij, kot odvetnici, ki je ni prebrala, saj ga je nekaj minut pred narokom spraševala o izbranem psihologu oziroma psihiatru. Pojasnjuje razloge, zaradi katerih je zahteval dodelitev novega odvetnika in vsebinske razloge, o katerih bo moralo odločati pristojno sodišče. V dopolnitvi tožbe pojasnjuje razloge za razrešitev odvetnice A.A. in izrecno navaja, da je tožbo vložil zoper sklep o stroških postopka Bpp 183/2016 dne 21. 2. 2017, ki ga je prejel 13. 2. 2017. Iz tožbe smiselno izhaja predlog za odpravo izpodbijanega sklepa.

3. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovor na tožbo ni poslala.

4. Tožba ni utemeljena

5. Izpodbijani akt je bil izdan na podlagi 40. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki v prvem odstavku določa, da je izvajalec brezplačne pravne pomoči pristojni strokovni službi za BPP dolžan predložiti izpolnjeno napotnico v 15 dneh po opravljeni storitvi. Napotnica je bila vložena v zakonsko zahtevanem roku, priložene pa so ji bile vse v določbi 40. člena ZBPP zahtevane listine.

6. Šesti odstavek 40. člena ZBPP določa, da pristojni organ za BPP odloči o končnem obračunu storitev brezplačne pravne pomoči s sklepom, najpozneje v 30. dneh po prejemu popolne napotnice. Sklep se pošlje izvajalcu brezplačne pravne pomoči in upravičencu do brezplačne pravne pomoči. Plačilo na podlagi sklepa se izvede v roku, določenem z zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna za tekoče leto. Vsebina te določbe, ki je bila sprejeta z zadnjo novelo ZBPP, tako od organa za brezplačno pravno pomoč zahteva, da pošlje ta sklep izvajalcu BPP in upravičencu do brezplačne pravne pomoči. Slednji mora namreč v določenih primerih, ki jih ZBPP izrecno našteva, sredstva dodeljena iz naslova BPP vračati, zato ima v tem postopku tudi pravico ugovarjati priglašenim stroškom in njihovemu obračunu.

7. V obravnavani zadevi je tožena stranka odvetnici A.A. priznala stroške zastopanja v zadevi I Ps 1745/2016, v višini 167,99 EUR. Tožnik v tožbi, v kateri zelo obširno pojasnjuje razloge za vodenje postopka pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani, ne oporeka, da so bila priglašena dejanja opravljena, torej ne oporeka ne vloženemu stroškovniku, niti višini teh stroškov, ne izračunu le teh. Navaja, da odvetnica ni bila seznanjena z vso dokumentacijo, s katero jo je tožnik seznanil, zato je tudi zahteval njeno razrešitev. Po presoji sodišča gre za ugovor, ki na zakonitost izpodbijanega sklepa ne vpliva, zato je sodišče po ugotovitvi, da je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakonu utemeljen, tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.