Jedro

V pripravljalni vlogi je toženec navedel, da je bil med dediči že pred zapuščinsko obravnavo dosežen dogovor, da dediči premoženje med seboj razdelijo tako, da dobi toženec sporne nepremičnine. Sodišče prve stopnje je takšno toženčevo trditev v svojo dokazno oceno povzelo tako, da je navedlo, da je šlo pri tem dogovoru za delitev zapuščine pokojnega očeta. Takšna navedba sodišča pa ni v nasprotju s toženčevo trditvijo v pripravljalni vlogi, saj je bilo predmet zapuščine pokojnikovo premoženje. Zato ni bila storjena bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke 2. odst. 354. člena ZPP.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in naložilo tožencu, da izstavi listino, na podlagi katere se bo tožnica lahko v zemljiški knjigi vknjižila kot solastnica do 1/2 na parc. Ugotovilo je, da sporna parcela predstavlja skupno premoženje tožnice in njenega pokojnega moža, toženec pa tudi ni dokazal, da bi se tožnica z dogovorom pred parcelacijo v upravnem postopku odrekla svoji solastnini.

Drugostopno sodišče je zavrnilo toženčevo pritožbo in potrdilo prvostopno sodbo. Pritrdilo je dejanskim in pravnim zaključkom prvostopnega sodišča. Proti sodbi sodišča druge stopnje je toženec vložil revizijo. Uveljavlja revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 13. točke 2. odst. 354. člena ZPP. Predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijano sodbo razveljavi. Navaja, da je sodišče druge stopnje ponovilo napako prvostopnega sodišča, ko v obrazložitvi navaja, da naj bi toženec v pripravljalni vlogi z dne 22.4.1992 trdil, da je šlo pri dogovoru le za delitev zapuščine pokojnega očeta. To pa je v nasprotju z vsebino pripravljalnega spisa. Toženec namreč ni trdil, da je bila z dogovorom o razdružitvi obsežena le zapuščina. Zato je podano nasprotje o odločilnih dejstvih med tem, kar se navaja v razlogih izpodbijane sodbe o vsebini pripravljalnega spisa in vsebino spisa.

Revizija je bila v skladu s 3. odstavkom 390. člena ZPP vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o reviziji ni izjavil in tožnici, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

V pripravljalni vlogi z dne 22.4.1992 je toženec navedel, da je bil med dediči po pok. ... že pred zapuščinsko obravnavo dosežen dogovor, da dediči premoženje pok..... med seboj razdelijo tako, da dobi toženec sporne nepremičnine (l.št. 15 v spisu). Sodišče prve stopnje je takšno toženčevo trditev v svojo dokazno oceno povzelo tako, da je navedlo, da je šlo pri tem dogovoru za delitev zapuščine pokojnega očeta. Takšna navedba sodišča pa ni v nasprotju s toženčevo trditvijo v pripravljalni vlogi, saj je bilo predmet zapuščine pokojnikovo premoženje. S tem, ko je zavrnilo pritožbeni očitek o nasprotju med toženčevo izjavo v pripravljalni vlogi in navedbo izjave v prvostopni sodbi, sodišče druge stopnje tako ni zagrešilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 13. točke 2. odstavka 354. člena ZPP.

Po dejanskih ugotovitvah sodišča prve in druge stopnje tožnica svojega solastnega deleža na sporni nepremičnini ni prenesla na toženca. Zato tudi materialnopravni preizkus, ki ga je revizijsko sodišče opravilo po uradni dolžnosti (člen 386 ZPP), ne narekuje posega v odločitvi obeh sodišč, s katerima je bilo pravnomočno ugodeno tožničinemu zahtevku.

Ker revizijsko sodišče tudi ni ugotovilo po uradni dolžnosti upoštevne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, je glede na povedano revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (člen 393 ZPP).