Jedro

V primeru, ko je tožeča stranka tožbo umaknila, ker je med sodnim postopkom tožena stranka na podlagi 273. člena ZUP izdala novo dokončno odločbo, s takšno pa je odpravila s tožbo izpodbijano odločbo in na novo odločila o tožnikovi pravici, gre za pravni položaj po tretjem odstavku 39. člena ZUS-1, zato se o stroških postopka odloča na podlagi petega odstavka 25. člena ZUS-1.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, 2. točka izreka sklepa Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Mariboru, II U 11/2013-11 z dne 14. 3. 2013, se spremeni tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške sodnega postopka v znesku 70,80 EUR v roku 15 dni od dneva vročitve tega sklepa, po tem roku pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Višji zahtevek za povračilo stroškov se zavrne.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 81,60 EUR v roku 15 dni od dneva vročitve tega sklepa, po tem roku pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom, navedenim v uvodu tega sklepa, je sodišče prve stopnje na podlagi drugega odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) postopek ustavilo, ker je tožeča stranka dne 28. 2. 2013 tožbo umaknila (1. točka izreka), in odločilo, da vsaka stranka sama trpi svoje stroške postopka (2. točka izreka).

2. Sodišče prve stopnje je odločitev o stroških utemeljilo s sklicevanjem na četrti odstavek 25. člena ZUS-1. 3. Tožeča stranka v pritožbi izpodbija odločitev o stroških postopka (2. točka izreka izpodbijanega sklepa). Pojasnjuje, da ji je tožena stranka po vložitvi tožbe priznala vse priglašene stroške po napotnici in stroškovniku, s čimer je v celoti ugodila njenemu tožbenemu zahtevku. Ker je tožbo morala vložiti zaradi zavarovanja svojih pravic, tožbo pa je umaknila takoj, ko je toženka dejansko pripoznala zahtevek, je upravičena do povračila potrebnih stroškov postopka.

K I. točki izreka: Pritožba je utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sporna odločitev sodišča prve stopnje o stroških postopka, v situaciji, ko je tožeča stranka umaknila tožbo, ker je tožena stranka po vložitvi tožbe v lastni pristojnosti (273. člen Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP) odpravila s tožbo izpodbijani upravni akt. 6. Iz sodnega spisa izhaja, da je tožeča stranka dne 11. 1. 2013 vložila tožbo zoper odločbo tožene stranke, št. Bpp 602/2008 z dne 17. 12. 2012, s katero so ji bili priznani nagrada in potrebni izdatki za izvajanje brezplačne pravne pomoči v znesku 998,77 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Po vročitvi tožbe v odgovor (22. 2. 2013) je tožena stranka dne 27. 2. 2013 sodišču poslala dopis s priloženim sklepom, št. Bpp 602/2008 z dne 19. 2. 2013, iz katerega izhaja, da je tožena stranka v I. točki izreka s tožbo izpodbijani sklep odpravila na podlagi 273. člena ZUP in v II. točki izreka tožeči stranki priznala nagrado in potrebne izdatke v znesku 1.368,88 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tožeča stranka je nato z vlogo z dne 28. 2. 2013 tožbo umaknila.

7. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom postopek ustavilo in o stroških postopka odločilo na način, da vsaka stranka sama trpi svoje stroške postopka. Odločitev o ustavitvi postopka je utemeljilo z določbo 34. člena ZUS-1, odločitev o stroških postopka pa z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1. 8. Po presoji Vrhovnega sodišča bi sodišče prve stopnje moralo o stroških postopka na prvi stopnji odločati na podlagi prvega odstavka v zvezi s petim odstavkom 25. člena ZUS-1 in na tej podlagi o njih odločiti skladno z določbami Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

9. V obravnavanem primeru gre namreč za pravno situacijo, ki jo ureja prvi odstavek 39. člena ZUS-1, ki upravnemu organu nalaga, da mora v primeru, če med sodnim postopkom izda drug upravni akt, s katerim spremeni ali odpravi izpodbijani upravni akt, to sporočiti sodišču, pri katerem je sprožen spor. Če tožnik po pozivu sodišča izjavi, da vztraja pri tožbi, sodišče postopek nadaljuje, sicer pa postopek s sklepom ustavi (drugi in tretji odstavek 39. člena ZUS-1). V obravnavanem primeru poziv sodišča prve stopnje ni bil potreben, ker je tožeča stranka že sama izjavila, da tožbo zaradi odpravljene odločbe tožene stranke in na novo določenih stroškov umika.

10. Razlog, ki je v obravnavanem primeru tožečo stranko vodil k umiku tožbe, je torej okoliščina, da je tožena stranka med postopkom izdala drug upravni akt, ki je izpodbijanega odpravil in na novo odločil o pravici, ta pa ustreza razlogom, ki so po odločbi Ustavnega sodišča, št. U-I-147/08-16, Up-1547/08 z dne 11. 11. 2009 (točki 16 in 17), vodili k spremembam določb 25. člena ZUS-1 z novelo ZUS-1A (Uradni list RS, št. 62/2010 z dne 30. 7. 2010), ki je v 25. člen vnesla spremenjen četrti in peti odstavek.

11. Četrti odstavek 25. člena ZUS-1, ki določa, da v primeru, če se postopek ustavi, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, razen če se postopek ustavi po tretjem ali četrtem odstavku 39. člena tega zakona, razlikuje način odločitve sodišča o stroških glede na razlog ustavitve postopka. Peti odstavek 25. člena ZUS-1, ki v prvem stavku določa, da če se postopek ustavi po tretjem odstavku 39. člena ZUS-1, ker je organ izdal upravni akt, s katerim je bilo dokončno odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, tožnik pa pri tožbi ne vztraja, pa sodišču nalaga, da odloči o stroških postopka po prvem odstavku 25. člena ZUS-1. Ta pa določa, da če sodišče v upravnem sporu odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi, odloči o stroških postopka po določbah ZPP. Peti odstavek 25. člena ZUS-1 torej daje v prvem stavku pravno podlago za drugačno ureditev odmere stroškov za primere, kot je obravnavani, ko je upravni organ med sodnim postopkom dokončno odločil o tožnikovi pravici, obveznosti in pravni koristi s tem, ko je izdal nov dokončen akt, s katerim je odpravil izpodbijanega in na novo odločil o pravici do povračila stroškov, tožeča stranka pa pri tožbi ne vztraja in je tožbo umaknila.

12. Glede na navedeno bi sodišče prve stopnje moralo v izpodbijanem sklepu o stroških postopka na prvi stopnji odločati na podlagi prvega odstavka v zvezi s petim odstavkom 25. člena ZUS-1, in sicer bi moralo tožeči stranki priznati stroške po določbah ZPP na podlagi drugega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena ZPP.

13. Ker je bilo v obravnavni zadevi dejansko stanje pravilno ugotovljeno, sodišče prve stopnje pa je zmotno uporabilo materialno pravo, je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka in 3. točke tretjega odstavka 80. člena ZUS-1 pritožbi ugodilo in samo odločilo o stroških upravnega spora na prvi stopnji.

14. Vrhovno sodišče je tako tožeči stranki glede na določbo tretjega odstavka 25. člena Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT), ob vrednosti spornega predmeta 370,10 EUR, priznalo stroške za nagrado za postopek na prvi stopnji po tarifni št. 3100 v znesku 39,00 EUR in po tar. št. 6002 v znesku 20,00 EUR, kar z 20 % DDV skupaj znaša 70,80 EUR. Kar je tožeča stranka glede stroškov zahtevala več, je Vrhovno sodišče zavrnilo. Vračilo plačanih sodnih taks za tožbo pa bo skladno z določbo točke c. Opombe 6.1. Taksne tarife izvršilo sodišče prve stopnje. Tožena stranka mora tožeči stranki priznane stroške sodnega postopka na prvi stopnji povrniti v roku 15 dni od dneva vročitve tega sklepa, po tem roku pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

K II. točki izreka:

15. Tožeča stranka je s pritožbo uspela, zato ji je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 154. člena in drugega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 priznalo tudi stroške pritožbenega postopka, ki jih je odmerilo na podlagi drugega odstavka 25. člena ZOdvT ob vrednosti spornega predmeta 370,10 EUR po tar. št. 3210 v znesku 48,00 EUR in po tar. št. 6002 v znesku 20,00 EUR, kar z 20 % DDV skupaj znaša 81,60 EUR. Vračilo plačanih sodnih taks za pritožbo pa bo skladno z določbo točke c. Opombe 6.1. Taksne tarife izvršilo sodišče prve stopnje. Tožena stranka mora tožeči stranki priznane stroške pritožbenega postopka povrniti v roku 15 dni od dneva vročitve tega sklepa, po tem roku pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.