Jedro

Zares intenziven strah za življenje ter precej dolgo obdobje prestajanja sekundarnega strahu utrjujejo odmero sodišča prve stopnje, ki ji je na račun strahu priznalo 6.000 EUR. Tožnico je utemeljeno, toliko bolj ob medicinskem znanju, skrbelo, kako bo z njenim zdravjem in delom v prihodnje, čeprav ni bila življenjsko ogrožena.

Zaradi posledic poškodbe tožnica ne more več opravljati dela medicinske sestre in se je morala (iz)šolati za dietetika. Večjo težo tožničinim duševnim bolečinam daje predvsem njena mladost (ob nesreči je bila stara 21 let), saj bo ob trajnih posledicah tako v vsakdanjem kot profesionalnem življenju trpela še pretežni del življenja, poroda otrok pa ne gre pričakovati po naravni poti.

Na koncu je tožnica uspela z dobro polovico, kar bi narekovalo polovično povračilo stroškov ene pravdne stranke drugi in obratno.

Izrek

I.Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se izpodbijana sodba:

-v VIII. točki izreka spremeni tako, da se znesek 8.493,40 EUR nadomesti z zneskom 2.246,94 EUR,

-v IX. pa tako, da se znesek 2.287,85 EUR nadomesti z zneskom 1.535,33 EUR.

II.V preostalem se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III.Pravdni stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Med pravdnima strankama ni spora, da toženka tožnici odgovarja za povračilo nepremoženjske in premoženjske škode, ker se je ta 6. 4. 2018 poškodovala v prometni nesreči kot sopotnica na motornem kolesu, ki je bilo zavarovano pri toženki. Sodišče prve stopnje je dovolilo objektivno spremembo tožbe (I. točka izreka), z izpodbijano sodbo pa toženki najprej naložilo plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo v višini 21.672 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 1. 2019 ter procesne obresti od plačanega zneska odškodnine za nepremoženjsko škodo v višini 1.436,93 EUR za čas od 20. 1. 2020 dalje, v presežku pa je njen tožbeni zahtevek iz tega naslova zavrnilo (II. in III. točka izreka). Na račun premoženjske škode (IV. točka izreka) je toženki naložilo plačilo:

-za prevozne stroške še znesek 195,73 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 1. 2020 do dne plačila ter zakonske zamudne obresti od zneska 83,74 EUR za čas od 2. 1. 2019 do dne plačila ter zakonske zamudne obresti (od plačanega zneska 57,83 EUR za prevozne stroške za čas od 2. 1. 2019 do 31. 5. 2019) v znesku 1,89 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 1. 2020 do dne plačila,

-za stroške nakupa zdravil, zdravstvenih pripomočkov in plačilo zdravstvenih storitev: znesek 10 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, in sicer od zneska 2,10 EUR za čas od 11. 5. 2018 do dne plačila, od zneska 7,90 EUR za čas od 16. 7. 2019 do dne plačila, znesek 90 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od 31. 7. 2020 do dne plačila; zakonske zamudne obresti v znesku 137,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 1. 2020 do dne plačila,

-za izgubo na plači (zaslužku), in sicer znesek zamudnih obresti 93,41 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 1. 2020 do dne plačila ter neto izgubo na plači (zaslužku): v znesku 135,37 EUR z zakonskimi zamudnini obrestmi od 10. 10. 2018 do dne plačila, znesek 135,37 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 11. 2018 do dne plačila, znesek 135,37 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 12. 2018 do dne plačila, znesek 748,78 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 1. 2019 do dne plačila, znesek 748,78 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 2. 2019 do dne plačila, znesek 748,78 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 3. 2019 do dne plačila, znesek 748,78 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 4. 2019 do dne plačila, znesek 748,78 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 5. 2019 do dne plačila, znesek 748,78 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 6. 2019 do dne plačila, znesek 748,78 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 7. 2019 do dne plačila, znesek 748,78 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 8. 2019 do dne plačila, znesek 109,87 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 9. 2019 do dne plačila, znesek 109,87 EUR z zamudnimi obrestmi od 10. 10. 2019 do dne plačila, znesek 109,87 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 11. 2019 do dne plačila, znesek 109,87 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 12. 2019 do dne plačila, znesek 109,87 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od 10. 1. 2020 do dne plačila, znesek 100,29 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 2. 2020 do dne plačila, znesek 79,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 3. 2020 do dne plačila, znesek 79,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 4. 2020 do dne plačila, znesek 79,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 5. 2020 do dne plačila, znesek 79,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestim od 10. 6. 2020 do dne plačila, znesek 79,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 7. 2020 do dne plačila, znesek 79,54 z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 8. 2020 do dne plačila in znesek 79,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 9. 2020 do dne plačila,

-za tujo pomoč, in sicer zakonske zamudne obresti v znesku 35,27 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 1. 2020 do dne plačila ter znesek 2.826 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 1. 2019 do dne plačila ter znesek 504 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 1. 2020 do plačila.

Na račun zavarovalnine je toženki naložilo plačilo v višini 13.650 EUR (VI. točka izreka). V presežku je tožbeni zahtevek za povračilo premoženjske škode in zavarovalnine zavrnilo (V. in VII. točka izreka). Toženki je naložilo tudi povračilo pravdnih stroškov, in sicer mora ta tožnici plačati 8.493,40 EUR (VIII. točka izreka), v korist proračuna pa 2.287,85 EUR (IX. točka izreka).

2.Toženka s pritožbo izpodbija le odločitev, ki ji nalaga povračilo tožničine nepremoženjske škode v višini 7.800 EUR in stroškovno odločitev. Meni, da je sodišče prve stopnje previsoko odmerilo odškodnino za strah. Zanjo ni sporno, da je tožnica neposredno pred nesrečo prestala hud strah in da je dokaj intenziven strah čutila pred vsako od treh operacij, pa tudi ne, da ima še danes

flashbacke

o nesreči. Po prvem pregledu v bolnišnici pa je bilo po njeni oceni jasno, da tožnica ni življenjsko ogrožena, zdravljenje je bilo uspešno, brez večjih zapletov, tožnica se je uspešno rehabilitirala. Predlaga znižanje odmere za 2.000 EUR, torej na 4.000 EUR. Meni, da je odškodnina za prestane duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti previsoka za 5.800 EUR in bi tožnici sodišče prve stopnje moralo priznati 30.000 EUR. Izpostavlja izvedensko mnenje, da tožnica na področju splošnih opravil in zahtev zmerno okrnjeno funkcionira zaradi omejitve pri gibanju ter pri dvigovanju in nošenju težjih predmetov. Na najpomembnejšem področju življenja, ki se nanaša na pridobitno delo, pa je njena okrnjenost zmerna do resna zaradi omejitve gibanja, prenašanja težjih bremen in bolečin. Na vseh drugih področjih je njeno prikrajšanje blago ali zanemarljivo oziroma odsotno.

2.Izpodbija tudi odločitev o stroških pravdnega postopka. Meni, da odmere ne more preizkusiti, ker nima stroškovnika, saj ga ni prejela niti z izpodbijano odločbo. Nasprotuje izračunanemu odstotku uspeha, ker je tožnica večkrat spreminjala in zvišala tožbeni zahtevek; na koncu pa je zahtevala 86.434,95 EUR in uspela le s 55,7 %. Meni, da je sodišče prve stopnje tožnici neutemeljeno priznalo tudi nagrado za sestanek s stranko, za pregled izvedenskih mnenj in prepise zvočnih posnetkov, kar je zajeto že v nagradah za tožbo in številne vloge. Neutemeljeno ji je priznalo tudi odsotnost zaradi poti na sodišče, saj ima njena pooblaščenka pisarno v Ljubljani. Pritožbenemu sodišču predlaga spremembo izpodbijanega dela sodbe tako, da v višini izpodbijanega dela tožničin tožbeni zahtevek zavrne in prilagodi izrek o stroških postopka, zahteva pa tudi povračilo stroškov vložene pritožbe.

3.Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo poudarja, da je tožnica mlada in da se pri njej pričakuje zgodnejši posttravmatski razvoj degenerativnih sprememb, lahko tudi posttravmatsko artrozo, rodila pa bo lahko le s carskim rezom. Odmerjeno odškodnino ocenjuje kot primerno in k izpodbijanemu uspehu v postopku dodaja, da je skoraj v celoti uspela z zahtevkom za povračilo premoženjske škode in s 75.000 EUR od zahtevanih 95.000 EUR na račun nepremoženjske škode. Zahteva povračilo stroškov odgovora.

4.Pritožba je delno utemeljena.

O višini odškodnine

5.Sodišče mora pravni standard pravične denarne odškodnine v vsakem posameznem primeru vsebinsko napolniti, pri tem pa so mu v pomoč napotki iz drugega odstavka 179. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Ti na eni strani poudarjajo, da je vsak posameznik neponovljiv in specifično doživlja svojo telesno in duševno celovitost ter posege vanjo, na drugi strani pa višino denarne odškodnine omejujejo z materialnimi možnostmi družbe in s sodno prakso v podobnih primerih nepremoženjskih škod ter preprečujejo, da bi šla na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in namenom. Čeprav toženka ne izpodbija priznane odškodnine po vseh postavkah odmere, bo pritožbeno sodišče zaradi celostne primerjave v bistvenem povzelo vse tožničine poškodbe in posledice obravnavane prometne nesreče, ki jih pritožnica ne izpodbija.

6.Tožnica je v prometni nezgodi utrpela obsežne poškodbe: (1) pretres možganov, ki ni terjal posebnega zdravljenja; (2) obsežno prečno rano na obrazu čez celo širino sprednjega dela obraza, v osrednjem delu nad zgornjo ustnico preko nosu, dolgo 15 cm, ki so ji jo kirurško oskrbeli in zašili; (3) zlom drugega prsnega vretenca,

ki se zaceli v približno štirih do šestih tednih s konzervativnim zdravljenjem; (4) zlom osmega prsnega vretenca s strani zgornje terminalne plošče,

pri katerem je bil korpus z anteriorne strani znižan za polovico, zlom ni bil stabilen, zato je potrebovala notranjo stabilizacijo s fiksatorjem s premostitvijo vretenca, po zacelitvi pa so ji osteosintetski material odstranili; (5) kilo medvretenčne ploščice med 7. in 8. prsnim vretencem, ki je zlezla navzgor za dorzalno faseto TH7 in je iztiskala sprednji likvorski prostor ter blago utesnjevala in lažje poškodovala hrbtenjačo, pri čemer je bil hrbtenični kanal delno razbremenjen z operacijo, utrpela je tudi diskretno ohromelost spodnjih udov, hrbtenjača je bila sploščena s sprednje strani, na njej je bil tudi blag edem;

(6) obojestranski zlom sramnih kosti s poškodbo levega križnično-črevničnega sklepa,

s katero je bil na dveh mestih prekinjen medenični obroč in je vodilo v nestabilno medenico, ki jo je bilo treba stabilizirati najprej z zunanjim fiksatorjem spredaj nad obema črevnicama, nato pa dodatno še v stiku med črevnico in križnico z notranjim fiksatorjem z dvema vijakoma (zunanji fiksator so ji odstranili po zacelitvi zlomov sramnih kosti, oba vijaka pa hkrati z odstranitvijo osteosintetskega materiala); (7) zlom sedmega rebra desno, brez klinično pomembnega premika, kar ni terjalo specifičnega zdravljenja; (8) vdor zraka v desno prsno votlino,

ki je terjal plevralno drenažo s cevko skozi steno prsnega koša v prsno votlino, ki so jo po sanaciji odstranili in rano speli s šivi; (9) udarnino pljuč desno, zaradi katere je potrebovala respiratorno fizioterapijo,

antibiotično zaščito in RTG kontrole do sanacije. Dodatno so ji diagnosticirali še kronično obstipacijo in nevropatsko bolečino. Ob nesreči si je pregriznila jezik in si poškodovala zob 21, ki je potemnel, ta se ne maje, a zaradi bolečin ob obremenitvi zoba ne more odgrizniti hrane.

7.Tožničino zdravljenje je trajalo 17 mesecev; od tega je 22 dni prebila v bolnišnici (7 dni na enoti intenzivne nege), 2 meseca na rehabilitaciji v URI B., dvakrat po 14 dni pa v zdravilišču, imela je 40 RTG slikanj, UZ preiskavi trebuha in ven, dve MRI preiskavi, dve CT preiskavi (enkrat vseh delov telesa), prestala je tri operacije in imela veliko pregledov (24). Po vsaki operaciji je prejemala infuzije z analgetiki, pomirjevala, zdravila za zaščito želodčne sluznice, antitrombotično zaščito in antibiotike, rane so ji prevezovali, šive odstranili, prejela je transfuzije, ... V času zdravljenja je nosila peronealno opornico za levo stopalo, nato elastično opornico, 3 tedne je uporabljala invalidski voziček, 3 mesece bergle, kasneje pa palice za daljše razdalje. V času hospitalizacije je trpela za zaprtjem in prejemala odvajala, zaradi vstavljenega urinskega katetra se ji je hudo vnelo spolovilo in si je morala aplicirati Canesten. Menstruacijo je dobivala na 12 dni, bila je izredno boleča in trajala 8 dni, zato je uporabljala vaginalni obroček. Zaradi šivov na obrazu, predvsem na območju ust, je težje opravljala ustno higieno, govorila, dihala (14 dni ni mogla dihati skozi nos) in jedla (nekaj časa (tudi zaradi rane na jeziku) zgolj kašasto hrano), obraz ji je zatekel. Skupaj je 22 dni trpela zelo hude in hude bolečine, 22 tednov srednje hude bolečine, nato pa še blage z občasnimi srednjimi bolečinami (skupaj 11 mesecev in 17 dni). Sodišče prve stopnje ji je za prestane telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem priznalo 26.500 EUR, čemur pritožnica ne nasprotuje.

8.V trenutku, ko je ob trku tožnica zletela s sedeža motornega kolesa, se je ustrašila za življenje (hud primarni strah), takoj je začutila hude bolečine preko telesa, najhujše preko glave, kri ji je zašla v usta in težko je dihala. Njen strah se je nadaljeval kot skrb za izid zdravljenja (sekundarni strah). Intenzivno jo je skrbelo ob vseh treh operacijah ter ves čas zdravljenja v bolnišnici, vse skupaj okoli mesec dni, ker končnega izida zdravljenja in vpliva na njeno osebno funkcioniranje ni bilo mogoče predvideti. Kot medicinska sestra je vedela, kako jo zdravijo in kakšne so lahko posledice. Zmeren srednje intenziven strah je prestajala ob nadaljnji rehabilitaciji, v URI B. in zdravilišču, skupaj okoli 3 mesece. Povezan je bil s strahom o funkcionalnosti in zmožnosti delati kot medicinska sestra. Utemeljeno se je bala tudi zaradi bolečin, ki so se pojavljale kljub terapevtskim posegom in fizioterapiji. Nato je njen strah prešel v blago obliko in izzvenel septembra 2019, ko so ugotovili končno stanje (skupaj okoli leto dni).

9.Tudi po oceni pritožbenega sodišča opisan, zares intenziven strah za življenje ter precej dolgo obdobje prestajanja sekundarnega strahu utrjujejo odmero sodišča prve stopnje, ki ji je na račun strahu priznalo 6.000 EUR. Čeprav posebni zapleti med zdravljenjem niso nastopili, glede na končni rezultat, da se je tožnica morala (iz)šolati za drug, čeprav soroden poklic, in glede na omejitve, s katerimi se srečuje v vsakdanjem življenju, kar bo pritožbeno sodišče pojasnilo v nadaljevanju, ni mogoče pritrditi pritožnici, da se je tožnica uspešno rehabilitirala. Utemeljeno jo je, toliko bolj ob medicinskem znanju, skrbelo, kako bo z njenim zdravjem in delom v prihodnje, čeprav ni bila življenjsko ogrožena. Pritožnica kljub oceni, da je priznan znesek previsok v primerjavi s podobnimi primeri v sodni praksi, teh ne ponudi, po oceni pritožbenega sodišča pa izpostavljene okoliščine utrjujejo odmero, ki jo je opravilo sodišče prve stopnje.

10.Obsežna rana na obrazu je tožnici pustila prečno brazgotino z enega lica preko nosu na drugo lice, ki je niti z ličenjem ne more prikriti, zaradi katere jo je sram in se izogiba družabnim dogodkom. Ostale poškodbe pa so pustile 1 centimeter veliko brazgotino na mestu drenaže, 25 cm dolgo in 2 cm široko brazgotino na hrbtu med lopaticama, 3 cm dolgo brazgotino v višini križnice in dve komaj vidni brazgotini nad črevnicama. Te sicer lahko prekrije z oblačili, a se boji, kako bi potencialni partner odreagiral, ko jih bo videl. Zaradi tega močno trpi, neprijetno ji je, ker šepa, nosi elastično opornico, vidno poleti, se trese in ima črn zob. Sodišče prve stopnje ji je priznalo 6.700 EUR, česar pritožnica ne izpodbija.

11.Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje tožnici za prestane duševne bolečine iz naslova zmanjšane življenjske aktivnosti utemeljeno priznalo 35.800 EUR. Tožnica namreč še danes trpi in bo tudi v prihodnje trpela pretežno blage in občasne bolečine, ob povečanih naporih in po napornem delu pa bolečine srednje hude intenzitete, in sicer v predelu poškodovane hrbtenice, zlasti levo v predelu sakroiliakalnega sklepa ter spredaj v medenici, izžarevajo se tudi v oba kolčna sklepa, da so boleči rotacijski gibi. Če popoldan ne počiva, jo bolita križ in medenica, zaradi bolečin jemlje protibolečinska sredstva. Bolečine hrbta in medenice so deloma posledica razvijajočih se posttravmatskih degenerativnih sprememb, deloma pa so nevropatskega izvora - posledica blage okvare hrbtenjače s sedaj še diskretno paraparezo. Ostalo ji je tudi nekoliko okrnjeno gibanje hrbtenice, okrnjeno gibanje med stojo in hojo ter s tem povezano nošenje stvari. Nekoliko je okrnjeno tudi mokrenje, ima občutek nepopolno izpraznjenega mehurja (imela bo težave z mokrenjem v smislu zastoja seča) in težave z odvajanjem blata, je bolj zaprta, ni pa več inkontinentna. V primeru dokončane nosečnosti obstaja velika verjetnost, da bo morala roditi s carskim rezom.

12.Pri tem je sodišče prve stopnje upoštevalo tudi, da je tožničino življenje slabše zaradi bolečin, padajočega stopala ob utrujenosti in zaradi poškodbe hrbtenjače in ni pričakovati, da bi v prihodnje to izzvenelo. Čeprav na področju učenja in uporabe znanja le blago okrnjeno funkcionira, saj potrebuje večji napor za učenje novega in priklic podatkov, pojavljajo se ji vsiljeni spomini in negativna čustvena stanja ob spominu na škodni dogodek, pa je njena okrnjenost že večja na področju splošnih opravil in zahtev (zmerno okrnjeno funkcionira), saj potrebuje več napora pri gibanju, dvigovanju in nošenju bremen, rabi pomoč pri dvigovanju in nošenju težjih bremen in ni zmožna samostojno dvigovati ali prenašati bremen ter delati v prisilni ali sklonjeni drži. Zaradi bolečin in omejene gibljivosti hrbtenice ter za zdaj še diskretne parapareze, poudarjene levo s padajočim stopalom ob utrujanju, je zmerno okrnjeno njeno funkcioniranje tudi na področju gibanja, saj potrebuje več napora (pri poklekanju, počepanju, hoji, teku, skakanju, ...). Ne glede na oznako zmerno velja poudariti, da težjih hišnih opravil ne zmore brez pomoči drugih, ne more niti pomagati drugim v gospodinjstvu. Ker ne more več pomagati niti pri delih na domači kmetiji, kar je prej rada počela, se počuti manjvredno oziroma nekoristno. Vse to so omejitve, ki znatno vplivajo na njeno vsakdanje življenje. Zaradi njih je tožničino življenje tudi na področju medosebnih stikov in odnosov blago okrnjeno, saj v odnosih doživlja manj ugodja kot bi ga sicer. Na najpomembnejših življenjskih področjih pa je občutno (zmerno do resno) ovirana, zlasti na podpodročju pridobitnega dela. Njena zmožnost je manjša zaradi kroničnih bolečin in omejitev gibanja, težav pri dvigovanju in nošenju bremen, delu v prisilnih držah, ob daljši stoji ali daljši hoji, kar jo ovira tudi na področju izvajanja prostočasnih aktivnosti, za katere potrebuje več napora in ob njih doživlja manj ugodja. Zaradi poškodb lahko pričakuje zgodnejši posttravmatski razvoj degenerativnih sprememb na spodnjem delu prsne in ledvene hrbtenice, lahko tudi posttravmatsko artrozo sklepa med levo črevnico in križnico, s poslabšanjem bolečin v predelu spodnjega dela hrbtenice, medenice in na področju kolkov. Posttravmatske degenerativne spremembe so trenutno še diskretne, se bodo pa verjetno s časom postopoma slabšale. Zaradi bolečin bo morala opravljati občasne fizioterapije in jemati analgoantirevmatike. Verjetnost operativnih posegov zaradi njih je minimalna, ni pa izključena. Ob strahu ali vznemirjenju se prične tresti, kar je posredna posledica prometne nesreče ob povečani anksioznosti v sklopu ostankov prilagoditvene motnje (to je sprožil škodni dogodek, ki je bil do takrat edini pomemben življenjski stresni dogodek), in krni njene fine gibe z desno zgornjo okončino, ima pogoste (dva do trikrat mesečno) flaschbacke o nesreči, o trku motorja, zaradi katerih se zbuja in je nemirna. Ob diagnozi reaktivna depresija zaradi prilagoditvene motnje je prejemala antidepresiv Asentra, 9. 5. 2019 pa je imela psihično stisko pred ponovno operacijo. Razvrščena je v II. kategorijo invalidnosti, saj je njena delovna zmožnost za opravljanje poklica manjša za več kot 50 %; zmožna je le za delo, pri katerem lahko spreminja položaje izmenično sede, stoje ali s kratko hojo po ravnem. V okviru poklicne rehabilitacije se je (iz)šolala za delo dietetika, ki ga bo lahko opravljala za polni delovni čas, dotedanjega poklica srednje medicinske sestre s specialnimi znanji pa ne more več opravljati, kar jo je prizadelo.

13.Vse opisano tožnico še kako omejuje v vsakdanjem življenju, zaradi posledic poškodbe tudi ne more več opravljati dela medicinske sestre in se je morala (iz)šolati za dietetika. Večjo težo tožničinim duševnim bolečinam daje predvsem njena mladost (ob nesreči je bila stara 21 let), saj bo ob trajnih posledicah tako v vsakdanjem kot profesionalnem življenju trpela še pretežni del življenja, poroda otrok pa ne gre pričakovati po naravni poti. Pritožnica tudi na tem mestu ne ponudi primerjave s primeri iz dosedanje sodne prakse, ki bi podkrepili njeno nasprotovanje.

14.Skupaj je sodišče prve stopnje tožnici tako priznalo 75.000 EUR za utrpelo nepremoženjsko škodo (kar znaša 49,7 povprečnih mesečnih neto plač v času sojenja). Pritožbeno sodišče je opravilo tudi primerjavo skupne odmere z že odmerjenimi odškodninami in lahko zaključilo le, da od teh ne odstopa.

O stroških postopka

15.Utemeljeno pa pritožnica izpodbija odmero stroškov pravdnega postopka. To sicer lahko preizkusi, ker je razvidna iz očrtanega stroškovnika v spisu. Drži pa, da je sodišče prve stopnje tožnici priznalo sestanek s stranko v višini 150 točk (kar je že zajeto z drugimi postavkami) in odsotnost iz pisarne v višini 4-krat po 80 točk (320 točk), čeprav ima odvetnica C. C. pisarno, ki se nahaja v Ljubljani, 17 minut hoje oddaljeno od sodišča, skupaj ji gre torej 34 minut in ji za vsake pol ure pripada le 20 točk (40 točk na narok), za 4 opravljene naroke pa 160 točk. Neutemeljeno je tožnici priznalo tudi nagrado za pregled izvedenskih mnenj v višini 650 točk, za pregled prepisov opravljanih zaslišanj pa še 500 točk. Ti dve postavki v Odvetniški tarifi (v nadaljevanju OT) nista posebej opredeljeni (sploh ne v tarifi 39, točka 2, ki se nanaša na gospodarske pogodbe, na katero se sklicuje stroškovnik); storitve, kot so študij spisa, priprava na narok, pregled mnenj in prepisov, pa pokrijejo ostale nagrade (npr. pregled izvedenskih mnenj zajame nagrada za vlogo, s katero se stranka izjavi o izvedenskem mnenju). Pritožbeno sodišče je zato odmerjene stroške tožnici znižalo za 150 točk na račun sestankov s stranko, za 160 točk na račun odsotnosti iz pisarne, za 650 točk na račun pregleda izvedenskih mnenj in za 500 točk za pregled prepisov, skupaj za 1.460 točk, kar skupaj z materialnimi stroški v višini 14,60 točk (1 %, saj pravilna odmera še vedno presega 1.000 točk) ob vrednosti točke 0,60 EUR znaša 884,76 EUR, skupaj z 22 % DDV pa 1.079,40 EUR. Za toliko je sodišče zmanjšalo odmero stroškov tožnice (12.008,73 EUR), tako njena nagrada sedaj znaša 10.929,33 EUR. Toženki je sodišče prve stopnje priznalo 8.669,74 EUR, čemur ne nasprotuje.

16.Utemeljeno je tudi pritožničino opozorilo glede izračunanega uspeha v postopku. Tožnica je tožbeni zahtevek najprej znižala, nato večkrat povišala, na koncu je uspela le z dobro polovico, kar bi narekovalo polovično povračilo stroškov ene pravdne stranke drugi in obratno (drugi odstavek 154 člena ZPP). Zato je pritožbeno sodišče upoštevalo v pritožbi priznanih 55,7 % (na drugi strani je toženka tako uspela s 44,3 %). To tožnico upravičuje do 6.087,64 EUR pravdnih stroškov, toženka pa je na drugi strani upravičena do 3.840,69 EUR. Po medsebojnem pobotu mora toženka plačati 2.246,94 EUR na tožničin račun. V korist proračuna RS pa mora plačati 1.535,33 EUR (55,7 % od polovice izvedenin, saj je bila tožnica oproščena stroškov izvedenca). Vse v roku 15 dni, sicer bo dolžna plačati tudi zakonske zamudne obresti.

17.Ob materialnopravnem zmotnem izhodišču glede povračila stroškov postopka je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in odločitev o stroških postopka spremenilo tako, kot izhaja iz I. točke izreka te odločbe (5. alinea 358. člena ZPP). Pritožbeni razlogi glede odločitve o višini nepremoženjske škode se niso potrdili. Pritožbeno sodišče pa ni zaznalo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). To ga je vodilo k zavrnitvi pritožbe in potrditvi sodbe sodišča prve stopnje v nespremenjenem, a izpodbijanem delu, kot je zapisalo v II. točki izreka (353. člen ZPP).

18.Tožena stranka je s pritožbo uspela le v sorazmerno majhnem delu, ki se tiče stranske terjatve, v preostalem pa ne, zato sama krije svoje stroške postopka (tretji odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Tožeča stranka pa prav tako sama krije svoje stroške, saj z odgovorom ni doprinesla k odločitvi (prvi odstavek 155. člena ZPP).

-------------------------------

1Kar je srednje huda telesna poškodba 3. stopnje po Fischerju.

2Kar je huda telesna poškodba 4. stopnje po Fischerju.

3Kar je zelo huda telesna poškodba 5. stopnje po Fischerju.

4Kar je huda telesna poškodba 4. stopnje po Fischerju.

5Kar je srednje huda telesna poškodba 3. stopnje po Fischerju.

6Ki je prav tako srednje huda telesna poškodba 3. stopnje po Fischerju.

7Npr. od zadeve naslovnega sodišča II Cp 913/2016, v kateri je tožnica prav tako kot sopotnica na motornem kolesu utrpela številne poškodbe reber, vratnih in prsnih vretenc, zlom leve ključnice in zrak v levi prsni votlini, kar je prav tako terjalo takojšnjo operacijo. Nestabilni zlom 6. in 9. prsnega vretenca je bil učvrščen z notranjim fiksatorjem od 4. do 11. prsnega vretenca ob dodani lastni mehki kosti na mesto poškodovanih teles vretenc, leva stran prsne votline je bila drenirana s torakalnim drenom. Po 16 dneh je bila odpuščena iz bolnišnice, nosila je cervikotorakalno ortozo za fiksacijo vratne in prsne hrbtenice, levo roko pa v miteli zaradi zloma ključnice. Imela je 21 pregledov, ponovno je bila 5 dni hospitalizirana zaradi druge operacije. Šlo je za silovito trčenje, ob katerem je tožnica ostala pri zavesti in nato negibno ležala na trebuhu z zemljo v ustih, težko dihala, ob tem pa še slišala govoriti, da je motorist verjetno mrtev. Ostale so ji posledice v omejeni gibljivosti prsnoledvenega dela hrbtenice (težje stopnje v smeri predklona in zaklona, v skupnem učinku vseh gibov pa srednje stopnje), zaradi tega ne zdrži v daljših prisiljenih položajih telesa, ne more dvigovati in prenašati bremen nad 5 kg in težje dalj časa sedi ali stoji na mestu, se ne more ukvarjati s športnimi aktivnostmi, ki zahtevajo sunkovite obrate telesa, ne more nositi nahrbtnika in podobno; v vse splošne življenjske in delovne aktivnosti pa mora vlagati bistveno več truda, kot bi ga sicer, pa še ne dosega nivoja, ki ga je imela pred nezgodo. Psihične težave so jo silile v socialno izoliranost in zmanjševanje aktivnosti. Ob zaključku postopka je bila stara 36 let, sodišče pa ji je priznalo skupaj 67.000 EUR, kar je sicer nominalno manj, a glede na čas sojenja nedvomno več povprečnih mesečnih neto plač.

8Kot njenega uspeha ne gre šteti plačanega zneska, kakor se zavzema tožnica v odgovoru na pritožbo. V tem delu je tožnica umaknila tožbo, nadaljnji postopek in v njem nastali stroški pa ne morejo biti povezani z njim. Toženka zanj tudi ni dala povoda za tožbo (toliko je ponujala pred vložitvijo tožbe in plačala, preden je prejela tožbo).

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.