Up-6/96

2.4.1997

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe L. G. iz M., ki ga zastopa dr. S. M., odvetnik v L. na seji senata dne 2. aprila 1997

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba L. G. iz M. zoper sodbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips 52/94 z dne 9.9.1995 se ne sprejme v obravnavo. O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnik navaja, da sta mu z izpodbijano sodbo Vrhovnega sodišča RS krateni temeljni pravici do sodnega varstva (23. člen Ustave) in do pravnega sredstva (25. člen Ustave), ker je navedeno sodišče revizijo zoper odločbo sodišča druge stopnje, s katero je bilo odločeno o predlogu za obnovo postopka, zavrnilo kot neutemeljeno.

2.Pritožnik zatrjuje, da sta bili navedeni ustavni pravici kršeni s tem, ker je sodišče kar samo tolmačilo in razlagalo zdravniško potrdilo, dasi bi moral biti vključen izvedenec-psihiater, da bi ocenil in obrazložil to potrdilo, kot to ravnajo sodišča v drugih postopkih. Sodišče samo namreč po pritožnikovem mnenju ne razpolaga z ustreznim medicinskim znanjem. Trdi nadalje, da je s tem sodišče preseglo svoje pristojnosti in so bile s tem prekršene njegove ustavne pravice. Z navedenim zdravniškim spričevalom bi pritožnik pridobil možnost uporabiti nove dokaze, to je ugotavljanje zdravstvenega stanja po psihiatru izvedencu, na podlagi česar bi bila lahko zanj izdana ugodnejša odločba.

3.Ustavno sodišče ni sprejelo ustavne pritožbe v obravnavanje.

4.Ustava v prvem odstavku 23. člena določa, da ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. V drugem odstavku pa je določeno, da lahko sodi samo sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in s sodnim redom. V 25. členu Ustava določa, da je vsakomur zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o njihovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih.

5.Pritožnik ni izkazal domnevne kršitve navedenih ustavnih pravic. Ni namreč mogoče zaključiti, da naj bi šlo za kršitev ustavne pravice do sodnega varstva in pravice do pravnega sredstva v postopku pred Vrhovnim sodiščem samo zato, ker to sodišče ni štelo sporno zdravniško spričevalo za relevantno v pogledu utemeljenosti revizije zoper sodbo drugostopenjskega sodišča, s katerim je bila obnova postopka zavrnjena kot neutemeljena. Sporno zdravniško spričevalo, ne glede na to, ali so ga Vrhovno sodišče in sodišča pred njim sama ocenjevala, torej ni moglo biti obravnavano kot nov dokaz in s tem obnovitveni razlog, saj se je v njem zatrjevano pritožnikovo psihofizično stanje nanašalo na obdobje iz leta 1991 in 1992, in ne na leto 1990, to je na čas za pritožnika spornega odločanja o njegovi disciplinski zadevi.

6.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi določbe tretjega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: predsednik senata mag. Janez Snoj in člana Franc Testen in dr. Lojze Ude.

Namestnik predsednika senata:

dr. Lojze Ude