Jedro

Ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da ugotovitvenih zahtevkov z začasno odredbo ni potrebno zavarovati, ker naj bi ugotovitvena sodba imela pravne učinke že s svojo pravnomočnostjo in izvršba niti ne bila potrebna. V primeru pravnomočne ugotovitve, da je tožeča stranka lastnica spornih parcel, bo morala slediti izvršitev - vknjižba lastninske pravice na ime tožeče stranke v zemljiško knjigo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe z dne 13.12.2005. Zoper ta sklep se pritožuje tožeča stranka po svojem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov iz 1. odst. 338. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje prezrlo, da vtožuje dva pravna naslova, in sicer pridobitev lastninske pravice na podlagi dedovanja ob predhodni pridobitvi lastninske pravice njenega pravnega prednika na podlagi darilne pogodbe in na podlagi priposestvovanja. Osnova zahtevku na izstavitev listine je darilna pogodba in dedovanje kot derivativna načina pridobitve lastninske pravice, saj je vknjižba v tem primeru zadnja faza pridobitve lastninske pravice. Sodišče prve stopnje tako nima prav, ko pravi, da ni osnove zaključku glede obstoja verjetnosti terjatve iz naslova obligacije. Povsem zgrešeno pa je tudi stališče sodišča prve stopnje glede izdaje začasne odredbe v primeru ugotovitvenega zahtevka. Tožeča stranka je namreč nezavarovana, glede na dejstvo, da se bodo parcele prodajale na javni dražbi. Jasno pa je, da kupec nepremičnine na javni dražbi pridobi lastninsko pravico v dobri veri in je stvarnopravno zavarovan proti tožeči stranki in bi zoper njega bila sodba neučinkovita, saj v tem primeru sodba ne učinkuje zoper vsakogar, enako pa bi bila neučinkovita tudi posebna tožba. Tožeča stranka je sicer res že predlagala zaznambo spora za navedene parcele, vendar pa ta ni ovira za vpis morebitnih kupcev parcel na javni dražbi.

Tožena stranka je odgovorila na pritožbo. Ker pa je pritožba zoper sklep enostransko pravno sredstvo (366. čl. ZPP), pritožbeno sodišče odgovora ni obravnavalo.

Pritožba je utemeljena.

V predmetni zadevi je tožeča stranka vložila tožbo, s katero je zahtevala, da se ugotovi, da je lastnica parcel št. 51/3, 53, 54, 55 in 56, vse k.o. P., ter da se toženi stranki naloži, da ji izstavi zemljiškoknjižno dovolilo, na podlagi katerega se bo lahko vpisala kot lastnica navedenih parcel, sicer bo dovolilo nadomestila sodba. Hkrati je tožeča stranka vložila tudi predlog za izdajo začasne odredbe, verjeten obstoj terjatve je izkazovala z navedeno tožbo, poleg tega pa je v predlogu za izdajo začasne odredbe še navajala, da je tožena stranka na dan 19.12.2005 razpisala dražbo, v kolikor pa bi bile sporne nepremičnine na dražbi prodane, bi bila terjatev tožeče stranke onemogočena.

Sodišče prve stopnje je predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo. Postavilo se je sicer na stališče, da je v tej fazi postopka še mogoče sklepati, da je terjatev tožeče stranke, ki se nanaša na ugotovitev lastninske pravice spornih parcel, ki naj bi jih priposestvovala, verjetno izkazana, vendar pa je dajatveni zahtevek, to je zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, glede na to, da je pravnomočna odločba že sama po sebi podlaga za vpis, nepotreben in ima ugotovitveni zahtevek pravne učinke že s svojo pravnomočnostjo in prisilna izvršba v takih primerih niti ni potrebna.

Slednje stališče sodišča prve stopnje je zmotno. Na podlagi določb Zakona o zemljiški knjigi - v nadaljevanju ZZK-1 se o vknjižbi pravnomočne sodne odločbe, s katero sodišče ugotovi obstoj pravice, katere vknjižba se predlaga (3. točka 1. odst. 40. člena ZZK-1) ne odloča po uradni dolžnosti (1. odst. 46. člena ZZK-1). Ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da ugotovitvenih zahtevkov z začasno odredbo ni potrebno zavarovati, ker naj bi ugotovitvena sodba imela pravne učinke že s svojo pravnomočnostjo in izvršba niti ne bila potrebna. V primeru pravnomočne ugotovitve, da je tožeča stranka lastnica spornih parcel, bo morala slediti izvršitev - vknjižba lastninske pravice na ime tožeče stranke v zemljiško knjigo. Zato v sporu kot je obravnavani ni mogoče odkloniti izdaje začasne odredbe, če so za to izpolnjene zakonske predpostavke. Ne držijo pa trditve v pritožbi, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da tožnik vtožuje dva pravna naslova pridobitve lastninske pravice, in sicer poleg priposestvovanja tudi iz naslova obligacije. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da na podlagi pogodbe (zavezovalnega posla) ni mogoče zahtevati izstavitev listine od tretje osebe, toženke, ki stranka pogodbe ni bila.

Ker torej odločitev sodišča prve stopnje temelji na opisanem zmotnem stališču, je bilo treba izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ponovno presoditi ali so podani pogoji za izdajo začasne odredbe opredeljeni v 272. členu ZIZ, torej, ali je verjetnost terjatve tožeče stranke podana ter pri tem upoštevati, tehtati in oceniti tudi verjetnost trditev in predlaganih dokazov tožene stranke v odgovoru na tožbo, in ali je podana tudi druga zatrjevana predpostavka za izdajo začasne odredbe.