Jedro

Skladno z 46. členom Pravilnika o sodnih tolmačih lahko sodišče materialne stroške v zvezi z delom tolmača ovrednoti maksimalno v višini 15 % od odmerjene nagrade, lahko pa jih ovrednoti nižje. Določba nalaga sodišču, da ovrednoti višino materialnih stroškov, ki so nastali tolmaču. Torej mora višino materialnih stroškov ovrednotiti ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera in obrazložiti svojo odločitev.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim dopolnilnim sklepom je sodišče prve stopnje sodni tolmački za makedonski jezik poleg že odmerjene nagrade v bruto znesku 2.817,18 EUR odmerilo tudi stroške v bruto znesku 422,58 EUR ter 8,85 % prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 37,40 EUR (I. izreka), ugotovilo, da sodna tolmačka ni zavezanka za DDV ter naložilo finančno računovodski službi sodišča kako naj izvrši plačilo (točki II. in III. izreka), tožeči stranki pa doplačilo manjkajočega predujma v višini 459,98 EUR (točka IV izreka).

2. Tožeča stranka se pritožuje zoper sklep „v celoti in iz vseh pritožbenih razlogov“. Tolmačka ima sicer v skladu z določili Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih pravico do povračila materialnih stroškov, ki se lahko ovrednotijo največ do višine 15 %, kar pa ne pomeni, da sodišče materialne stroške avtomatično odmeri v tej višini. Sodišče bi moralo preveriti in preizkusiti ter s sklepom odmeriti materialne stroške v njihovi realni višini, ki bi jo bilo moč tudi preizkusiti. Izpodbijani sklep pa ne vsebuje podatkov, na podlagi katerih bi bilo odločitev sodišča glede odmerjene in priznane višine stroškov možno preveriti in preizkusiti, zato ga je potrebno razveljaviti. Težko je verjeti, da bi tolmački pri prevajanju listin nastalo kar 422,58 EUR materialnih stroškov, razen tega je sodišče tolmački materialne stroške priznalo tudi že s sklepom I P 932/2010 z dne 8.10.2013. Predlaga višjemu sodišču, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje prvostopenjskemu sodišču. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu navaja, da je dodatne stroške sodni tolmački odmerilo po specificiranem stroškovniku skladno z določili Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, kar povzema tudi pritožba. Vendar pa se nagrada in stroški sodnih tolmačev ne odmerjajo po navedenem pravilniku, temveč po Pravilniku o sodnih tolmačih (1). Sodišče prve stopnje je zgolj zmotno navedlo pravilnik, po katerem naj bi odmerilo stroške sodni tolmački, saj se sklicuje na 46. člen Pravilnika, ta člen Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih pa ne ureja materialnih stroškov, pač pa 46. člen Pravilnika o sodnih tolmačih določa (enako kot tretji odstavek 45. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih za izvedence in cenilce), da se materialni stroški v zvezi z delom tolmača ovrednotijo največ do višine 15 % od odmerjene nagrade. Ker sta določbi vsebinsko enaki, dejstvo, da se je prvostopenjsko sodišče sklicevalo na napačen predpis, na pravilnost odločitve ne vpliva.

5. Utemeljena je pritožbena graja, da sklepa zaradi neobrazloženosti ni mogoče preizkusiti. Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni navedlo niti za katere materialne stroške (npr. papir, tiskanje, kopiranje, poštnina, …) je tolmački priznalo stroške, niti zakaj ravno v višini 15 % od odmerjene nagrade. Skladno z 46. členom Pravilnika o sodnih tolmačih lahko sodišče materialne stroške v zvezi z delom tolmača ovrednoti maksimalno v višini 15 % od odmerjene nagrade, lahko pa jih ovrednoti nižje. Določba nalaga sodišču, da ovrednoti višino materialnih stroškov, ki so nastali tolmaču. Torej mora višino materialnih stroškov ovrednotiti ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera in obrazložiti svojo odločitev.

6. Podana je kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki narekuje razveljavitev izpodbijanega sklepa (354. člen ZPP). Sodišče druge stopnje namreč ne more samo prvič ugotavljati in obrazlagati celih sklopov pravno relevantnih dejstev, saj bi s tem kršilo ustavno pravico pravdnih strank in tolmačke do pritožbe (prim. 25. člen Ustave RS) (2). Sodišče prve stopnje bo moralo ponovno odločiti o zahtevi tolmačke glede povrnitve materialnih stroškov, in sicer skladno z določbami Pravilnika o sodnih tolmačih. V obrazložitvi bo moralo navesti kateri materialni stroški so tolmački nastali in kako je ocenilo njihovo višino.

7. Podlaga za odločitev pritožbenega sodišča je 3. točka 365. člena ZPP. Izrek o stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

(1) Ur. list RS, št. 88/2010, 1/2012, 35/2013

(2) gl. komentar J. Zobca k 14. točki 339. člena v Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, tretja knjiga, izdala GV Založba, leta 2009