Jedro

Kljub temu, da ima ugotovitvena tožba preventivno naravo, kar pomeni, da je njen namen zagotoviti pravno varstvo pravicam, ki še niso kršene, so pa ogrožene, mora pravica, o kateri se na podlagi ugotovitvene tožbe odloča, v času odločanja že obstajati.

Najemnik ima pravico do povrnitve z lastnikovim soglasjem izvedenih koristnih in potrebnih vlaganj šele ob izselitvi (98. člen SZ-1). Tožeča stranka stanovanje še vedno zaseda.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo z ugotovitvenim zahtevkom, da je tožeča stranka ob izselitvi iz stanovanja upravičena do povračila neamortiziranega dela vlaganj izvedenih: v letu 1998 (umestitev toaletnih prostorov v okvir stanovanjske enote – združitev stanovanjske enote z delom pralnice in vsa spremna dela) in v letu 2004 (zamenjava elektro in vodovodne inštalacije ter zamenjava radiatorjev, skupaj z vsemi za to potrebnimi deli).

2. Pritožuje se tožeča stranka. Uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje, da izpelje postopek. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Obravnavana tožba je ugotovitvena. Interes zanjo je izkazan: – z izkazom vlaganj in – z izkazom, da je bila tožena stranka pozvana k dogovoru o povračilu vlaganj, ki jih tožena stranka po temelju zanika. V tožbi je poudarjen interes po presoji pravice same, po temelju in ne po višini, v prid možnosti, da presoja višine ne bo potrebna. Vsaj del vlaganj je trajne narave, kjer amortizacija kot merilo za ugotovitev nadomestila ne pride v poštev, zato je zmotno opiranje na določila Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1) in sklicevanje na upravičenost do povračila (izključno) neamortiziranih vlaganj. Tudi trajna vlaganja je obogateni dolžan povrniti. Zaveda se, da je v primeru izselitve dolžna tožbo umakniti ali jo spremenitvi v dajatveno. Zavrženje tožbe ocenjuje za kratenje pravice do sodne presoje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožba poudarja in utemeljuje že v tožbi zatrjevan pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe. Ti pritožbeni razlogi so nepotrebni, kajti sodišče prve stopnje tožbe ni zavrglo zaradi pomanjkanja pravnega interesa zanjo, ampak zato, ker bo pravica, katere ugotovitev tožeča stranka zahteva, nastala šele v prihodnosti. Najemnik ima namreč pravico do povrnitve z lastnikovim soglasjem izvedenih koristnih in potrebnih vlaganj šele ob izselitvi (98. čl. SZ-1). Tožeča stranka stanovanje še vedno zaseda.

5. Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjskim, da bi odločanje o zahtevku pomenilo odločanje o abstraktnem dejanskem stanju, ki bo nastopilo s tožničino izselitvijo. Ker vsa pravno relevantna dejstva, od katerih je odvisna odločitev o obstoju uveljavljane pravice še ne obstajajo, je tožba nedopustna ter zato utemeljeno zavržena (181. čl. ZPP). Tudi pravna teorija(1) stoji na stališču, da mora pravica, kateri naj ugotovitvena tožba nudi pravno varstvo, že obstajati; ne glede na to, da ima ugotovitvena tožba preventivno naravo, kar pomeni, da je njen namen zagotoviti pravno varstvo pravicam, ki še niso kršene, so pa ogrožene. S pritožbeno trditvijo, da je vključitev kopalnice v obseg stanovanjske enote investicija trajne narave, pritožnica drugačne odločitve ne more doseči. Za odločitev so pravno pomembne tudi dejanske okoliščine v zvezi s stanjem te investicije ob tožničini izselitvi, te pa v času sojenja še niso bile znane. Odločitev pritožbenega sodišča temelji na 353. čl. ZPP.

6. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 2. točke 365. čl. ZPP pritožba zavrnjena. Zavrnitev pritožbe vsebuje tudi zavrnitev priglašenih stroškov pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. čl. v zvezi s prvim odstavkom 154. čl. ZPP). Sodnica posameznica odloča na podlagi 366.a. čl. ZPP.

Op. št. (1): Aleš Galič v Pravdnem postopku s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba 2005-2006, stran 147