Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Udeleženca sta vložila vsak svoj predlog zaradi zaupanja dveh mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo, določitve stikov in preživnine. Udeleženca sta pred sodiščem prve stopnje sklenila delno sodno poravnavo, s katero sta se dogovorila glede varstva in vzgoje mladoletnih otrok (skupna vzgoja in varstvo, ki se izvršuje na podlagi tedenskih izmenjav), o stalnem prebivališču otrok in o načinu preživljanja šolskih počitnic. Sodišče prve stopnje je odločalo le še o načinu izpolnjevanja preživninskih obveznosti, o upravičencu do otroškega dodatka in o določitvi upravičenca do uveljavljanja davčne olajšave. Ugotovilo je, da potrebe vsakega od otrok znašajo 675,00 EUR mesečno in odločilo, da je materialni prispevek vsakega od staršev k preživljanju otrok 337,50 EUR na otroka. Za oba starša je določilo, da preživninsko obveznost izpolnjujeta naturalno v okviru svojega gospodinjstva. Nasprotna udeleženka dodatno še z neposrednim plačilom šolskih položnic, šolskih potrebščin in skupno dogovorjenih izven šolskih dejavnosti, predlagatelj pa s plačilom mesečne preživnine v višini 127,00 EUR za vsakega od otrok. Dodatne občasne večje stroške, ki niso zajeti v preživnini, in jih starša sporazumno dogovorita, si starša delita in krijeta v razmerju 50 % : 50 %. Kar sta udeleženca predlagala več ali drugače (glede višine in načina plačevanja preživnine, določitve upravičenca do otroškega dodatka in davčne olajšave), je sodišče prve stopnje zavrnilo. Odločitev je sprejelo na podlagi ugotovitve, da so pridobitne zmožnosti udeležencev primerljive in da obema po plačilu vseh stroškov ostane približno enako denarja. Predlagatelju je kljub temu naložilo, da določen del preživnine plačuje v denarju, ker je ugotovilo, da nasprotna udeleženka svojo preživninsko obveznost praktično v celoti izpolni naturalno s kritjem osnovnih potreb otok, predlagatelj pa zgolj delno, poleg tega pa zato, ker je sodišče le njej naložilo neposredno plačilo nekaterih ugotovljenih stroškov otrok.

2.Zoper odločitev prvostopenjskega sodišča je predlagatelj vložil pritožbo, ki jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

3.Zoper sklep sodišča druge stopnje je predlagatelj vložil predlog za dopustitev revizije, v katerem predlaga, naj Vrhovno sodišče revizijo dopusti glede vprašanj:

"1. Ali je predlagatelj zadostil konkretiziral svoje pritožbene navedbe in ali bi res moral navajati vsa dejstva (zneske, izračune...), ki so bodisi že ugotovljena v izpodbijani odločbi, bodisi navajana s strani strank v postopku, izrecno in ponovno v sami pritožbi?

2. Ali je sodišče druge stopnje v nasprotju s pravili postopka preseglo sklepanje sodišča prve stopnje, ki je zgolj navajalo dejstva in s tem le namigovalo na določene zaključke, te zaključke pa je naredilo šele višje sodišče, čeprav ti zaključki dejansko predstavljajo dejstva, ki jih udeleženca v postopku nista navajala in jim sodišče ni dalo možnosti, da se do njih opredelita?

3. Ali je posplošena ugotovitev sodišča, da ima preživninski zavezanec več prihodkov, kot jih je prikazal, brez konkretnih dokazov ali navedbe posameznih preživninskih upravičencev krši načelo pravne varnosti strank?

4. Ali lahko sodišče za ugotavljanje višine preživnine temelji na posplošenih domnevah o prihodkih in stroških zavezanca, brez da bi preverilo dejanske, konkretne dokaze, ne da bi s tem kršilo pravico do poštenega sojenja in načelo enakosti strank pred zakonom?

5. Ali se stroški izobraževanja, ki jih delodajalec plačuje za starša, upoštevajo kot njegov prihodek v okviru ugotavljanja njegove pridobitvene zmožnosti oziroma zmožnosti preživljanja in ali je udeleženec dolžan navajati konkretne zneske ter končne izračune, kako ti zneski vplivajo na ugotavljanje preživninske sposobnosti?

6. Ali se plačevanje kredita in zavarovanja za hišo, s katero se zagotavlja preživljanje otrok, upošteva v okviru tako pridobitvenih zmožnosti starša, kot njegovega prispevanja k preživljanju otrok v naravi in ali se je sodišče dolžno opredeliti do upoštevanja pri obeh navedenih elementih ugotavljanja preživninske obveznosti?

7. Ali se lahko preživnina določi ob upoštevanju stroška izvenšolskih dejavnosti, katerih izvajanje je odvisno od soglasja obeh staršev?"

4.Predlog ni utemeljen.

5.Vrhovno sodišče zaradi svoje precedenčne vloge na podlagi prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) dopusti revizijo le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna. Ker v obravnavanem primeru pogoji za dopustitev revizije iz navedene določbe niso podani, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

6.Odločalo je v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------

1.Pri nasprotni udeleženki je upoštevalo, da ima višje stroške bivanja na račun plačevanja najemnine, medtem ko na strani predlagatelja pri potrebah otrok ni upoštevalo plačevanja kredita za del stanovanjske hiše, ki v naravi predstavlja drugo stanovanje v hiši, v katerem predlagatelj in otroka ne bivajo.