Jedro

V zadevi ni sporno, da tožnica razpolaga s premoženjem, ki izključuje njeno pravico do brezplačne pravne pomoči. V zemljiški knjigi pri tožničinem solastnem deležu ni vpisanih nobenih omejitev, zato je pravilen tudi sklep, da v pravnem pogledu ni ovir za tožničino razpolaganje z njim, tako da lahko ta delež obremeni in proda.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani I P 2133/2011, zaradi ugotovitve deležev na nepremičnini ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka.

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je razvidno, da je tožena stranka iz izpiska iz registra GURS ugotovila, da je tožnica do 2/5 lastnica nepremičnine k.o. ..., št. stavbe 444, št. dela stavbe 113. Ker gre za stanovanje, v katerem tožnica dejansko ne biva, to stanovanje na podlagi 1. točke 1. odstavka 24. člena Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre) ni izvzeto kot premoženje, ki se ne upošteva do vrednosti primernega stanovanja. Tožena stranka je vpogledala obvestilo o poizkusnem izračunu vrednosti nepremičnin GURS z dne 6. 4. 2012 in ugotovila, da tržna vrednost navedenega stanovanja znaša 109.417,00 EUR, lastninski delež tožnice torej 43.766,80 EUR. Z njim tožnica lahko razpolaga, saj na njem v zemljiški knjigi ni vknjiženih nobenih omejitev. Čeprav ima tožnica na naslovu, kjer se nahaja stanovanje, sedaj prijavljeno začasno prebivališče, v svojih vlogah pa navaja, da s svojim deležem ne more razpolagati, ker vanj ne more vstopiti, po mnenju tožene stranke to niso okoliščine, zaradi katerih organ za BPP navedenega lastniškega deleža tožnice ne bi upošteval kot njeno premoženje. Ker omenjeno nepremično premoženje oziroma njegovo vrednost na podlagi četrtega odstavka Zakona o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012 (ZDIU 12) presega 13.780,00 EUR, je presežen limit za odobritev brezplačne pravne pomoči. Tožnica se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi med drugim navaja, da ji „tretja oseba“ ni dovolila vstopa v nepremičnino oziroma stanovanje v Ljubljani, kar pomeni, da s stanovanjem ne more razpolagati. Zato se lahko šteje, da tega premoženja nima. Prav tako ne more pridobiti hipoteke na navedeno nepremičnino, saj ne razpolaga s sredstvi 750 EUR mesečno. Svojega deleža na stanovanju prav tako ne more prodati. Predlaga, naj sodišče tožbi ugodi.

Tožena stranka posebnega odgovora na tožbo ni vložila, sodišču pa je predložila upravne spise.

Tožba ni utemeljena.

V zadevi ni sporno, da je tožnica lastnica dela stavbe št. 113 do 2/5 v stavbi št. 444 k.o. ..., da je vrednost njenega deleža 43.766,80 EUR, da v omenjeni nepremičnini ne živi in da gre za premoženje, ki presega 13.780,00 EUR. Razpolaga torej s premoženjem, ki izključuje njeno pravico do brezplačne pravne pomoči. Na podlagi prvega odstavka 27. člena ZSVarPre v zvezi s petim odstavkom 4. člena ZDIU 12 se brezplačna pravna pomoč v letu 2012 ne dodeli samski osebi ali družini, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki se upoštevajo po določbah ZSVarPre, ki dosega ali presega 13.780,00 EUR. Sodišče se v celoti strinja z razlogi izpodbijane odločbe, s katerim je pojasnjeno, da tožnica zaradi vrednosti svojega premoženja ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP, ter s pravno podlago, na katero je organ oprl svojo odločitev. Teh razlogov zato ponovno ne navaja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

V zadevi tudi ni sporno, da v Zemljiški knjigi pri navedenem solastnem deležu ni vpisanih nobenih omejitev, zato je pravilen tudi sklep, da v pravnem pogledu ni ovir za tožničino razpolaganje z njim, tako da lahko ta delež obremeni in proda. Prav tako je pravilen sklep, da dejstvo, da ima tožnica na naslovu ... v Ljubljani prijavljeno začasno prebivališče, na odločitev ne vpliva. Sporno namreč ni, da tožnica na tem naslovu dejansko ne prebiva. Okoliščine, ki jih tožnica navaja v tožbi in ki naj bi onemogočale uporabo deleža, pa na ugotavljanje dejstva, da je lastnica nepremičnine v ugotovljeni višini, same po sebi ne morejo vplivati. Kršenje solastninske pravice je okoliščina, ki se obravnava v civilnem sodnem postopku in ne vpliva na imetništvo deleža v solastnini.

Ker je sodišče ugotovilo, da tožba ni utemeljena, jo je v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 zavrnilo.