Jedro

Odredba sodišča se potrebuje in izda samo za opravo hišne preiskave, ki je poseg v ustavno pravico do nedotakljivosti stanovanja (36. člen Ustave RS). Pojem „stanovanje in drugi prostori“ po 36. členu Ustave RS in 214. členu ZKP obsega vse prostore, v katerih določena oseba stalno oziroma začasno biva ter prostore, ki so s prostori za bivanje povezani (npr. klet, podstrešje, balkon), kot tudi gospodarsko poslopje, delavnice, garaže in podobni objekti. Bistvo je, da gre za zaključeno enoto prostorov.

Izrek

Pritožba zagovornika obtoženega A. A. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Krškem zavrnilo predlog zagovornika obtoženega A. A. za izločitev dokazov, ki so bili pridobljeni na podlagi odredbe o hišni preiskavi pri obtoženi B. B. 2. Zoper sklep se je pritožil obtoženčev zagovornik iz vseh pritožbenih razlogov in predlagal, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se izločijo dokazi, pridobljeni na podlagi odredbe za hišno preiskavo in tudi vsi dokazi, ki so bili pridobljeni na podlagi takšnih nedovoljenih dokazov.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu izpodbijanega sklepa v okviru pritožbenih navedb, pritožbeno sodišče pritrjuje prvostopenjskemu sodišču, da so bili ob izdaji odredbe za hišno preiskavo izpolnjeni zakonski pogoji za hišno preiskavo. Zato je utemeljeno zavrnilo predlog za izločitev dokazov, dobljenih ob hišni preiskavi in posledično dokazov, ki izvirajo iz teh dokazov. Prvostopenjsko sodišče je svojo odločitev, da so bili podani utemeljeni razlogi za sum, da se izvršuje kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje konoplje temeljilo na listinah, ki so bile priložene predlogu za hišno preiskavo in iz katerih izhaja, da sta policista na podlagi neposredne zaznave videla posajene rastline konoplje. Pritožbeno sodišče tudi pritrjuje prvostopenjskemu sodišču, da so utemeljeni razlogi za sum, da konopljo goji prav obtožena, izhajali iz okoliščine, ker so se sadike nahajale na njenem zemljišču v bližini hiše, v kateri tudi sama dejansko živi s svoji družino.

5. Pritožnik navedenega pravilnega zaključka prvostopenjskega sodišča ne more uspešno izpodbiti z uveljavljanjem, da rastline konoplje glede na to, da takrat še niso cvetele, niso oddajale vonja in posledično policista nista imela razloga, da opravita ogled okolice. Za takšno pritožbeno zatrjevanje v spisu ni podlage, nasprotno, policist C. je zaslišan v preiskavi povedal, da je na podlagi svojih dolgoletnih izkušenj zaznal vonj, ki bi utegnil biti konoplja. Zato sta s kolegico opravila ogled okolice in ob tem v grmičevju videla sadike konoplje. Brezuspešne in neobrazložene so pritožbene navedbe, da naj bi policista ogled okolice opravila nezakonito, pri čemer pritožnik ne navede, kateri predpis prepoveduje vstop na zasebno zemljišče. Pritožbene navedbe, da naj bi bila nepremičnina ograjena, nimajo podlage v spisovnih podatkih. Stališče pritožnika, da bi bilo potrebno za ogled zemljišča pridobiti odredbo sodišča, je v nasprotju z ustaljeno sodno prakso. Odredba sodišča se potrebuje in izda samo za opravo hišne preiskave, ki je poseg v ustavno pravico do nedotakljivosti stanovanja (36. člen Ustave). Pojem „stanovanje in drugi prostori“ po 36. členu Ustave RS in 214. členu ZKP namreč obsega vse prostore, v katerih določena oseba stalno oziroma začasno biva ter prostore, ki so s prostori za bivanje povezani (npr. klet, podstrešje, balkon), kot tudi gospodarsko poslopje, delavnice, garaža in podobni objekti. Bistvo torej je, da gre za zaključeno enoto prostorov.

6. Pritožnik tudi brezuspešno uveljavlja, da na podlagi zbranih dokazov niso bili podani utemeljeni razlogi za sum, da konopljo goji prav obtožena. Kot je bilo že obrazloženo, je bilo tekom predkazenskega postopka ugotovljeno, da se konoplja nahaja na nepremičnini obtožene, katera ima na tej nepremičnini tudi hišo, v kateri živi s svojo družino. Ob upoštevanju, da je v bližini kraja najdbe konoplje zgolj še ena hiša, ki je zapuščena, je bil utemeljen sklep, da konopljo goji prav obtožena. Okoliščina, ki jo izpostavlja pritožnik, da naj bi zapuščena hiša imela drug naslov, kot se navaja v listinskih podatkih, je ob tem irelevantna.

7. Glede na vse navedeno je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, zato je bilo potrebno pritožbo zagovornika obtoženega A. A. zavrniti kot neutemeljeno.

8. V kolikor bo v tem postopku nastopila obveznost plačila sodne takse za obtoženega, mu bo naloženo tudi plačilo takse za pritožbo zoper izpodbijani sklep, saj njegov zagovornik s pritožbo ni uspel.