Jedro

Vinjen sopotnik je potegnil za volan vozila, ki ga je upravljal toženec pod vplivom alkohola. Toženec bi moral in mogel pričakovati od vinjenega sopotnika, ki mu je dopustil sedeti med vožnjo na sprednjem sedežu, tako ravnanje. S tem je podana tudi odgovornost toženca.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da ostane v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani za znesek glavnice v višini 12.000,00 EUR, za zakonske zamudne obresti od tega zneska, ki tečejo od 14.9.2006 dalje do plačila ter za stroške izvršilnega postopka v višini 46,00 EUR z zamudnimi obrestmi. V preostanku, to je v višini 127.365,00 EUR s pripadki je sodišče sklep o izvršbi razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo.

Zoper sodbo se pritožuje toženec brez navedb pritožbenih razlogov. Pritožuje se laično. Navaja, da se sodišče ni spuščalo v obravnavanje odškodninske odgovornosti za nastali škodni dogodek, ampak se je zadovoljilo s tem, da je tožena stranka zaradi formalnih predpostavk (vožnja brez vozniškega izpita) izgubila zavarovalne pravice. Toženec ni povzročil predmetne prometne nezgode, iz katere naj bi izvirala njegova odškodninska odgovornost. Gre za odgovornost tretje osebe, ki izključuje toženčevo odškodninsko odgovornost. V obravnavanje toženčeve odgovornosti se prvostopno sodišče ni spuščalo.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z ugotovitvami in zaključki prvostopnega sodišča. Svoje pravno stališče je sodišče prve stopnje jasno in prepričljivo utemeljilo v razlogih izpodbijane sodbe, na katere se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje. V obravnavani zadevi gre za regresni zahtevek zavarovalnice. Prvostopno sodišče je ugotovilo, da je toženec vozil vozilo, ki je bilo zavarovano pri tožeči stranki, povzročil prometno nezgodo brez vozniškega dovoljenja in pod vplivom alkohola. V nezgodi je bilo udeleženih še pet oseb od katerih je ena zaradi telesnih poškodb umrla, ostale štiri osebe pa so utrpele hujše in lažje telesne poškodbe. Toženec je vozil vozilo pod vplivom alkohola in brez veljavnega vozniškega dovoljenja, zato je v skladu z določilom 3. člena Splošnih pogojev zavarovalne police izgubil pravice iz zavarovanja, zato zavarovalnica od zavarovanca zaradi izgube zavarovalnih polic terja sedaj odškodnino, ki jo je izplačala oškodovancem. Sodišče ni ugotavljalo ali je bil nastanek škode v vzročni zvezi s toženčevo alkoholiziranostjo, saj je toženec vozil avto brez veljavnega vozniškega dovoljenja, kar izhaja iz policijskega poročila. Tega dejstva toženec niti ni prerekal. Vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja pa ravno tako pomeni izgubo zavarovalnih pravic.

Toženec je tekom postopka zatrjeval, da je do nezgode prišlo, ker je njegov sopotnik potegnil za volan, zaradi česar je avto zaneslo v desno. Skliceval se je na sklep Okrožnega sodišča v Novem mestu, s katerim je bila kazenska preiskava zaradi suma povzročitve kaznivega dejanja prometne nezgode iz malomarnosti zoper njega ustavljena. V pritožbi se ponovno sklicuje na to, da prometne nezgode ni povzročil, da je podana odškodninska odgovornost tretje osebe, ki njegovo odgovornost izključuje in da se sodišče ni ukvarjalo s tem, kdo je odškodninsko odgovoren.

Iz dejanskih ugotovitev prvostopnega sodišča izhaja, da sta bila oba, tako voznik, to je toženec, kot tudi njegov sopotnik, vinjena. Da je bil sopotnik vinjen, zatrjuje že toženec. Vinjen sopotnik je potegnil za volan vozila, ki ga je upravljal tožnik pod vplivom alkohola. Avto je zato zaneslo v desno. Gibanje avta, ki ga je upravljal toženec, je vzrok za nezgodo, do katere je prišlo in v posledici katere je nastala škoda, ki jo je plačala tožeča stranka in jo sedaj z regresnim zahtevkom vtožuje. Dejstvo je, da je bil toženec vinjen in da se je vinjen usedel v avtomobil in z njim upravljal, dopustil pa je tudi, da je poleg njega sedel vinjen sopotnik. Toženec bi torej moral in mogel pričakovati od vinjenega sopotnika, ki mu je dopustil sedeti med vožnjo na sprednjem sedežu, tako ravnanje. S tem je podana tudi odgovornost toženca. Toženec ni podal trditev, da bi bil za nezgodo izključno odgovoren samo sopotnik. Pritožbene trditve o tem, da ni podane odškodninske odgovornosti tožene stranke oziroma da nezgode ni povzročil on, ampak tretja oseba, so torej neutemeljene. Podan je položaj iz 4. odstavka 186. člena OZ. Toženec pa tudi ni izkazal obstoja okoliščin, ki bi izključevale njegovo izgubo zavarovalnih pravic.

Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa tudi ne pritožbeni razlogi na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je višje sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP (1)).

(1) Uradni list RS 73/2007 UPB 3 in 45/2008.