Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da bi bila, upoštevaje izdano začasno odredbo Č. Č. v drugi zadevi I Pg 442/2024, s predlagano začasno odredbo omejena pooblastila zastopanja obeh direktorjev in da skupna družba dejansko ne bi imela zakonitega zastopnika.

V ugotovljenih dejanskih okoliščinah bi predlagana začasna odredba pomenila zelo velik hendikep za skupno družbo.

Gospodarske družbe zelo težko prenašajo odsotnost operativnega poslovodje. To stanje bi lahko trajalo neznano dolgo, saj je tožeča stranka predlagala veljavnost začasne odredbe še 30 dni po "nastopu pogojev za izvršbo na podlagi sodne odločbe".začasna.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Tožeča stranka sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke z dne 24. 4. 2025 za izdajo začasne odredbe, s katero se omejijo pooblastila direktorja A. A. za zastopanje skupne družbe tako, da se mu prepove vodenje poslov in zastopanje skupne družbe ter opravljanje vseh pravnih dejanj, ki spadajo v pravno sposobnost skupne družbe, z zaznamovanjem omejitev pooblastila v sodnem registru, […] (I. točka izreka). Odločitev o stroških postopka zavarovanja je pridržalo za končno odločbo (II. točka izreka). Ugotovilo je, da je že izdalo začasno odredbo z dne 25. 3. 2025 in direktorju A. A.ter prokuristu B. B. omejilo upravljanje s skupno družbo na način, da jima je omejilo pooblastila tako, da lahko zastopata skupno družbo le skupaj z drugo prokuristko C. C. Začasno je uredilo stanje, da se prepreči nastanek nevarnosti, da bi tožena stranka še naprej sistematično in ponavljajoče kršila pravila o skupnem zastopanju skupne družbe, kot so bila določena z družbeno pogodbo, ki je sestavni del notarskega potrdila SV 847/2024 z dne 12. 7. 2024 ter vstopala v pravna razmerja, ki tožeči stranki kot družbenici skupne družbe ne bi bila znana niti ne bi bila v interesu ter ji onemogočala uresničevanje pravic iz naslova lastništva poslovnega deleža ter ogrožala vrednost skupne družbe, posledično vrednost poslovnega deleža tožeče stranke. V navedeni začasni odredbi je bilo s stopnjo verjetnosti ugotovljeno, da sta stranki z družbeno pogodbo dogovorili mešano zastopanje po sistemu štirih oči, da lahko družbenika skupno družbo vodita in upravljata po sistemu dva na strani enega in dva na strani drugega družbenika pa naj si bosta direktorja ali prokurista ali kombinirano ter da lahko prokurista zastopata skupno družbo le skupaj z enim direktorjem ali drugim prokuristom. Posle lahko opravljata po sistemu nadomeščanja enega ali obeh direktorjev vendar le, da prokurist istega družbenika nadomešča in pomaga pri vodenju podjetja namesto direktorja istega družbenika. Tožeča stranka z ravnanji tožene stranke in A. A. kot direktorja skupne družbe glede na trenutno stanje, glede na že izdano začasno odredbo z dne 25. 3. 2025 ter glede na vpis omejitev pooblastil zastopanja direktorju Č. Č. na podlagi sklepa v zadevi I Pg 442/2024 z dne 18. 2. 2025, kot izhaja iz rednega izpisa iz sodnega registra, ni verjetno izkazala možnosti nadaljnjega nastanka težko nadomestljive škode zaradi ravnanj tožene stranke oziroma direktorja A. A.. Situacija, ki bi nastala z omejitvijo pooblastil zastopanja obeh direktorjev na način, da bi lahko skupno družbo zastopala in vodila le prokurista, bi bila v nasprotju z izhodiščem, da mora imeti družba v vsakem trenutku zakonitega zastopnika (poslovodstvo), ki je sposoben samostojno zastopati družbo ali v sodelovanju s prokuristom. Glede na dejstvo, da prokurist ni zakoniti zastopnik družbe, bi izdaja začasne odredbe vodila do položaja, v katerem družba, ob predpostavki, da bi bilo obema direktorjema v celoti omejeno poslovodenje skupne družbe, ne bi imela zakonitega zastopnika, ki bi bil sposoben zastopati družbo. Glede na trenutno stanje in dejstvo, da sme sodišče pri odločanju o izdaji začasne odredbe dovoliti le ukrepe v potrebnem obsegu, je predlagano zavarovanje z izdajo nove začasne odredbe neprimerno.

2.Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožeča stranka po pooblaščeni odvetniški družbi iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja po 1. ter 2. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da začasna odredba ne meri na to, da naj se z začasno odredbo posega v organe skupne družbe, da naj uredi stanje tako, da skupna družba v času trajanja spora ne bo imela direktorja kot organa. Meri na to, da se konkretni fizični osebi A. A.omejijo pooblastila za zastopanje, saj z izvrševanjem pooblastil, ne glede na izdano začasno odredbo, ogroža poslovanje skupne družbe. Po družbeni pogodbi skupne družbe lahko nadomešča prokurist enega družbenika direktorja tega družbenika. V primeru izdaje začasne odredbe bo direktorja A. A., skladno z družbeno pogodbo, nadomeščal B. B., prokurist tožene stranke v skupni družbi. Enako C. C. zaradi začasne odredbe, izdane Č. Č., nadomešča tega, saj oba sodita v sfero tožeče stranke, tako kot A. A. in B. B. sodita v sfero tožene stranke. Če bi se ob predpostavki izdaje začasne odredbe pojavila potreba po razpolaganju z nepremičninami skupne družbe, kar je zelo malo verjetno, bosta morala družbenika ustrezno nasloviti to dejstvo, upoštevaje izdani začasni odredbi Č. Č. oziroma A. A., ob predpostavki, da bo slednja izdana. S predlagano začasno odredbo tožeča stranka ne meri na to, da skupna družba ne bi imela več direktorja s polnimi pooblastili. Še vedno bo imela dva direktorja, kot določa družbena pogodba, izdaja začasne odredbe ne bo posegla v strukturo organov skupne družbe. V februarju 2025 je tožena stranka z zavajajočim in parcialnim prikazovanjem dejstev izposlovala začasno odredbo, s katero je bil de facto Č. Č., direktor skupne družbe v svojstvu tožeče stranke, odstranjen iz skupne družbe, nato je tožena stranka nadaljevala z aktivnostmi v smeri odstranitve C. C.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Predlagana začasna odredba se glasi na omejitev pooblastil direktorja A. A. tako, da se mu prepove vodenje poslov in zastopanje skupne družbe ter opravljanje vseh pravnih dejanj, ki spadajo v pravno sposobnost skupne družbe z vpisom te omejitve v sodnem registru.

5.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ima skupna družba pravdnih strank dva direktorja A. A. in Č. Č. ter dva prokurista B. B. in C. C., da sta stranki z družbeno pogodbo dogovorili mešano zastopanje po sistemu štirih oči, da lahko kot družbenika vodita in upravljata skupno družbo po sistemu dva na strani enega in dva na strani drugega družbenika pa naj si bosta direktorja ali prokurista ali kombinirano, da lahko prokurista zastopata skupno družbo le skupaj z enim direktorjem ali drugim prokuristom, da lahko posle opravljata po sistemu nadomeščanja enega ali obeh direktorjev vendar le, da prokurist istega družbenika nadomešča in pomaga pri vodenju podjetja namesto direktorja istega družbenika, da je tožena stranka kršila pravila o skupnem zastopanju, zato je že izdalo začasno odredbo v korist tožeče stranke z dne 25. 3. 2025 in omejilo upravljanje s skupno družbo direktorju A. A. ter prokuristu B. B. na način, da lahko zastopata skupno družbo le skupaj z drugo prokuristko C. C. (11. točka obrazložitve sklepa), da direktor zastopa družbo skupaj z drugim direktorjem ali prokuristom ter da prokurist zastopa družbo skupno z enim izmed direktorjev ali drugim prokuristom, kar izhaja iz rednega zapisa iz sodnega registra (14. točka obrazložitve sklepa, priloga A2). Te ugotovitve niso pritožbeno izpodbijane.

6.Iz spisa je razvidno, da je tožena stranka vložila ugovor zoper sklep o začasni odredbi z dne 25. 3. 2025 (listna št. 50 do 84), o katerem sodišče prve stopnje še ni odločilo.

7.Nadalje je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bila (v trenutku izdaje izpodbijanega sklepa) vpisana omejitev pooblastil zastopanja direktorju Č. Č. na podlagi sklepa I Pg 442/2024 z dne 18. 2. 2025, kar izhaja iz rednega izpisa iz sodnega registra (14. točka obrazložitve sklepa, priloga A2). Tudi te ugotovitve niso pritožbeno sporne. Iz omenjenega izpisa izhaja, da je bilo direktorju Č. Č. prepovedano opravljanje funkcije direktorja družbe na podlagi sklepa o začasni odredbi. Ta je bila izdana po predlogu v drugi zadevi I Pg 442/2024 tamkajšnje tožeče stranke, ki je tožena stranka v obravnavanem sporu.

8.Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da bi bila, upoštevaje izdano začasno odredbo Č. Č. v drugi zadevi I Pg 442/2024, s predlagano začasno odredbo omejena pooblastila zastopanja obeh direktorjev in da skupna družba dejansko ne bi imela zakonitega zastopnika (15. točka obrazložitve sklepa). Tožeča stranka temu neutemeljeno nasprotuje in navaja, da začasna odredba ne meri na to, da se posega v organe skupne družbe in da ne bi imela direktorja, da meri na to, da se konkretni fizični osebi A. A. omejijo pooblastila za zastopanje, da bo družba še vedno imela dva direktorja, kot določa družbena pogodba ter da začasna odredba ne bo posegla v strukturo organov skupne družbe. V pritožbi prihaja v nasprotje z lastnimi navedbami, saj za enako začasno odredbo Č. Č. (v zadevi I Pg 442/2024) pravi, da je bil de facto odstranjen kot direktor v svojstvu tožeče stranke iz skupne družbe.

9.V ugotovljenih dejanskih okoliščinah bi predlagana začasna odredba pomenila zelo velik hendikep za skupno družbo. Tudi če v zadnjih dveh letih ni razpolagala z nepremičninami in bi jo v ostalih poslih lahko zastopala prokurista, kot navaja tožeča stranka, bi prišlo do zelo velikega posega v njeno poslovno sposobnost. Gospodarske družbe zelo težko prenašajo odsotnost operativnega poslovodje. To stanje bi lahko trajalo neznano dolgo, saj je tožeča stranka predlagala veljavnost začasne odredbe še 30 dni po "nastopu pogojev za izvršbo na podlagi sodne odločbe". Tožbeni zahtevek na izključitev tožene stranke je oblikovalne narave, do njegove "izvršitve" pride s pravnomočnostjo sodbe. Predlagana regulacijska začasna odredba tudi ni namenjena zavarovanju pogojev za izvršbo, temveč začasni ureditvi spornega razmerja, kar je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje (8. in 13. točka obrazložitve sklepa).

10.Glede vsebinskih očitkov toženi stranki je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožeča stranka ni dokazala, da bo v dejanskih okoliščinah te zadeve njej in skupni družbi nastala težko nadomestljiva škoda po drugi alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ, da bi bilo utemeljeno izdati predlagano začasno odredbo. Res je ugotovilo, da skupna družba trenutno nima sklenjenega zavarovanja (14. točka obrazložitve sklepa) in po navedbah tožeče stranke naj bi bil za to odgovoren direktor A. A., ki naj bi blokiral sklepanje zavarovanja odgovornosti, požara in vinkulacijo zavarovanj v korist banke. Vendar tudi, če navedbe držijo (brez prejudiciranja sodišča druge stopnje), to ne izkazuje realne verjetnosti, da bo takoj prišel inšpektor in družbi prepovedal izvajanje dejavnosti. Tožeča stranka na večih mestih poudarja, da je namen tožene stranke, da jo izrine iz skupne družbe. Ponovno, če to drži (brez prejudiciranja), ni verjetno, da bi tožena stranka hkrati zasledovala cilj prenehanja skupne družbe, da bi ta prenehala ustvarjati dohodke in da bo prišlo do začetka postopka zaradi insolventnosti, kar navaja tožeča stranka, saj bi v primeru izrinjenja tožeče stranke ostala tožena stranka sama družbenica v ničvredni družbi. Tožeča stranka ni dokazala, da direktor A. A. ogroža poslovanje skupne družbe.

11.Tudi za ostale očitke toženi stranki - posel D. in sodelovanje s E. E., ki sta že bila podlaga za izdano začasno odredbo z dne 25. 3. 2025, za prikrivanje stanja v kamnolomu zaradi delovne nesreče, za delovanje tožene stranke v skupni družbi, ki naj bi formirala ekipo in vršila pritisk ter blatila prokuristko C. C., je sodišče prve stopnje pravilno razlogovalo, da ne predstavljajo težko nadomestljive škode (14. točka obrazložitve sklepa). Tožeča stranka ni konkretizirala razkrivanja podatkov E. E. konkurenci, zgolj teoretična možnost ne zadošča. Sam po sebi neomejen dostop do informacij skupne družbe ne dokazuje težko nadomestljive škode. Za očitani padec prodaje skupne družbe tožeča stranka ni z verjetnostjo dokazala vzročne zveze z ravnanji tožene stranke.

12.Glede inženiringa z F. GmbH je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da že iz trditev tožeče stranke in sklica skupščin izhaja, da bosta morali stranki kot družbenici doseči soglasje (14. točka obrazložitve sklepa). Tožeča stranka tega ne izpodbija. Hkrati sicer navaja, da A. A. forsira in pelje posel F. naprej, vendar očitno še ni sklenil posla za večmilijonsko investicijo. Tožeča stranka ni dokazala težko nadomestljive škode, da bi bilo dopustno izdati predlagano začasno odredbo. Sodišče prve stopnje je še pravilno zaključilo, da v dejanskih okoliščinah te zadeve predlagana začasna odredba ne bi bila primerna (15. točka obrazložitve sklepa). Pravilno jo je zavrnilo, ker ne bi dosegla namena zavarovanja po prvem odstavku 273. člena ZIZ.

13.V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

14.Tožeča stranka sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker v njem ni uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

Zveza:

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 272

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.